Spletno informiranje

IMAMO DRŽAVNE PRVAKE V BOWLINGU

4. marec 2010

V soboto, 27. februarja, je v Klubu 300 v Ljubljani potekalo Državno prvenstvo gluhih in naglušnih v bowlingu. Tekmovanja se je udeležilo 9 moških in 5 ženskih. Državne prvakinje v bowlingu so tekmovalke DGN Celje, drugo mesto je osvojila ekipa DGN Auris Kranj in tretje mesto DGN Ljubljana. Med moškimi ekipami so zmagali DGN Ljubljana A, drugo mesto MDG Ljubljana A in tretje mesto MDG Ljubljana B.

ZNAKOVNI JEZIK JE NAŠ MATERIN JEZIK

23. februar

Na svetu se govori približno 6912 jezikov. V Evropi obstaja okoli 80 izvirnih govorjenih jezikov, od tega  je le dobra četrtina oziroma 23 jezikov priznanih za uradne jezike, vključno s slovenščino. Preostali, nepriznani materini jeziki, kamor sodijo tudi znakovni jeziki, so ogroženi.

Da bi ohranili večjezičnost in kulturno raznolikost, od leta 1999 21. februarja vsako leto obeležujemo Mednarodni dan materinega jezika. Slovenski znakovni jezik je materin jezik skupnosti gluhih v Sloveniji. Zakon o rabi slovenskega znakovnega jezika gluhim omogoča jezikovno enakopravnost v slišeči družbi. Za njegov razvoj, poenotenje in širjenje prepoznavnosti pa skrbi posebna skupina za razvoj SZJ pri ZDGNS. Kmalu si boste lahko na teh straneh ogledali in naučili nove kretnje.

PUSTNI ODBOJKARSKI TURNIR V CELJU

19. februar

Pustna sobota je bila vesela in športna. V Celju so organizirali že tradicionalni odbojkarski turnir v maskah. Udeležilo se ga je devet ekip: Tigri in Dojenčki iz Maribora, ekipe Zaporniki, Apači in Košarkarji iz Celja, ekipa Indijancev iz družine Škof, pantomimiki Tihe stopinje in dve ekipi iz Ljubljane. Barvite in zabavne fotografije ter rezultate turnirja sta nam posredovala Valerija Škof in Mustafa Buljubašič.

Ekipe so postrojene in pripravljene na tekmo.

Apači so pripravljeni na boj. Ali verjemete, da je klovn čisto resen sodnik?

Ali indijanski ples prispeva k boljši igri? Bodo zaporniki pobegnili nazaj v zapor?

Po tekmi so seveda vsi prijatelji. Važno je sodelovati in se zabavati! Ne gre brez "gasilskih" fotografij.

Pokal je zasluženo odvojila ekipa Indijancev iz družine Škof. Drugi so bili ekipa Tihe stopinje in tretji Košarkarji iz DGN Celje C. Čestitamo!

Na turnirju so izbrali tudi najlepše maske. Najlepša skupinska maska so bili Tigri. Drugo mesto je pripadlo Dojenčkom, tretje pa Indijancem iz družine Škof.

Če imate še kakšno zanimivo, smešno, noro fotografijo s pustnega turnirja, nam jo posredujte na e-mail anita.ivacic@zveza-gns.si in jo bomo z veseljem objavili.

DONACIJA ELEKTRONSKE VARUŠKE

Velenje, 11. februar

Gluhi starši niso upravičeni do nobenega tehničnega pripomočka, ki bi jim pomagal otroka slišati. Nekaterim pomagajo babice in dedki, vsaj se mora znajti po svoje. Nekoč pa so se mame z otrokom povezale kar z vrvico. Vendarle pa si želijo biti gluhi starši neodvisni, zato so se obrnili na svoja društva, ki so jim pomagala spisati prošnjo za pridobitev elektronske varuške. Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik je po prejetju njihovih prošenj poiskala donatorja, in sicer je Rotary klub Ljubljana zagotovil denar za elektronske varuške. Le-te so v začetku februarja podarili šestim družinam, v katerih sta oba ali eden od staršev gluh oziroma naglušen.

Varuhinja človekovih pravic je povedala, da je v pogovorih s predstavniki gluhih in naglušnih spoznala njihove največje težave, med katerimi je tudi ta, da kot starši niso upravičeni do  pripomočka, s katerim bi lahko zaznali otroški jok in druge potrebe. Barbara Slana-Dacaj in Shkelzen Dacaj sta prejela elektronsko varuško: »V društvo sva poslala prošnjo za baby cry. Želela sva ga kupiti, vendar je zelo drag, zato sva prosila društvo. Ko sva dobila odgovor, da ga bova dobila, sva bila zelo vesela«. Gluhi Zali Žugič in naglušnemu Alešu Fajfarju »pripomoček pomaga, da veva, kdaj se morava zbuditi. Sedaj sva lahko brez skrbi tako ponoči kot podnevi, saj naju na jok otroka opozori elektronska varuška s svetlobnimi signali in vibriranjem«.

Vladimir Pezdirc, Predsednik Rotary kluba Ljubljana, je zagotovil, da bodo gluhim in naglušnim tudi v prihodnje skušali pomagati z donacijami. Hkrati pa je izrazil pričakovanje, »da bo država to enkrat dokončno uredila in bo takšna pomoč del obvezne pomoči, ki jo bo nudila gluhim in naglušnim«.

(NE)VARNA RABA INTERNETA?

10. februar 2010

Se vam je že pripetilo, da ste na spletu zagledali svojo fotografijo ali video posnetek v »čudnem« stanju ali v družbi, za katero nočete, da bi zanjo izvedeli vaši starši, prijatelji, znanci? Brez vašega soglasja je nekdo objavil vašo sliko, denimo na Facebooku, in sedaj se vam vsi smejijo za hrbtom …

Da se vam kaj takega ne bi zgodilo, je 12. februar imenovan za Svetovni Dan varne rabe interneta (Safer Internet Day). Na ta dan v več kot 50 državah po vsem svetu javnost opozarjajo na nevarnost neprevidnega objavljanja osebnih podatkov, slik, videov in drugih informacij na svetovnem spletu. Več informacij najdete na točki SAFE-SI: Premisli, preden se daš na net.

OBIŠČITE MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE Z VIDEO VODNIKOM

5. febraur 2010

Muzej novejše zgodovine Celje ob kulturnem prazniku vabi na brezplačen ogled stalne razstave "Živeti v Celju". To je prvi muzej v Sloveniji, ki ima video vodnik v znakovnem jeziku, zato si lahko gluhi in naglušni razstavo samostojno ogledajo. Zaradi omejenega števila video vodnikov Muzej naproša, da se v primeru večjih skupin predhodno najavite na telefonsko številko: 03/428-64-28 - prosite sekretarja, sorodnika. V primeru individualnih obiskov najava ni potrebna.

Dan odprtih vrat odprtih vrat poteka v nedeljo, 7. februarja, od 14. do 18. ure in v ponedeljek, 8. februarja, od 10. do 18 ure. Muzej se nahaja na Prešernovi ulici 17 v Celju.

OBISK PREDSEDNIKA REPUBLIKE

26. januar 2010

Naš studio je opremljen s sodobno, profesionalno snemalno opremo. Seveda poleg dobre tehnologije zaposlujemo tudi odlične gluhe in naglušne montažerje slike in slišečega montažerja zvoka. Zato se lahko spoprimemo tudi s tako zahtevnimi projekti, kot je na primer snemanje poslanice predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka.

Predsednik je posnel posebno poslanico, namenjeno slovenskim športnikom, ki se bodo udeležili zimskih olimpijskih iger v kanadskem Vancouverju. Poslanico predsednika republike si boste lahko kmalu ogledali na spletni strani predsednika, pa tudi na Spletni TV.

URESNIČEVANJE PRAVIC GLUHIH IN NAGLUŠNIH V LETU 2009

20. januar 2010

Urad Varuha človekovih pravic RS je tudi v letu 2009 precej pozornosti posvetil uveljavljanju pravic slušno prizadetih. Aktualna Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek – Travnik je sprejela ekipo Spletne TV. Pogovarjali smo se o dosežkih minulega leta in se dotaknili nerešenih problemov.

Urad Varuha je v letu 2009 obravnaval predvsem konkretne primere kršitev. Varuhinja je opozarjala na diskriminacijo gluhih študentov. Večkrat se je sestala in iskala pomoč tako na ministrstvu za šolstvo kot na ministrstvu za visoko šolstvo, da bi se našla sistemska rešitev za gluhe študente. Varuhinja ocenjuje, da na tem področju nismo bili posebej uspešni. Vsi  vodilni na univerzah so podrobno seznanjeni s problemom in so dali zagotovila, da bodo problem čim prej rešili.

Zakonsko je treba urediti pravico gluhih do tehničnih pripomočkov, saj jih nujno potrebujejo za samostojno življenje in delo. Edini pripomoček, ki ga država plača, je standardni slušni aparat za naglušne oziroma sistem FM v času obveznega šolanja. Gluhim ne prizna ničesar. Varuhinja si bo prizadevala, da se bo prenovljen Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, ki bo na pobudo Zveze vseboval seznam tehničnih pripomočkov za gluhe in naglušne, tudi dosledno izvajal. Opozorila je tudi na nezadostno odstranjevanje komunikacijskih ovir v javnih stavbah, to pomeni, da večina stavb še nima vgrajene indukcijske zanke za uporabnike slušnih aparatov.

Največji, navzven viden uspeh v letu 2009, je po mnenju dr. Zdenka Čebašek – Travnik korak Televizije Slovenije, ki je s tretjim programom omogočila, da lahko gluhi in močno naglušni neposredno spremljajo informativne oddaje, opremljene s slovenskim znakovnim jezikom.

V preteklem letu je Varuhinja zaznala le en primer zavračanja plačila tolmača pri zdravstvenih storitvah. Verjetno je bilo primerov več, a niso bili prijavljeni. Varuhinja meni, da bi na tem področju moralo več narediti ministrstvo za zdravje. Prav tako pa morajo gluhi sami opozarjati zdravnike na pravice, saj javne institucije niso v stanju, da bi vse zakone poznale in prebrale. Svetuje, da gluha oseba k zdravniku pride s posebnim dopisom in kopijo zakona, dokler ne bodo zdravniki dovolj osveščeni o problematiki.

V uradu Varuha bodo še posebej pozorni na primere nepravičnega odpuščanja ali diskriminacijsko obravnavo pri zaposlovanju. Če so bile vaše pravice kršene, se najprej obrnite na svoje društvo ali na Zvezo ali pišite Varuhinji na naslov: info@varuh-rs.si.

DONIRAJTE 0,5% DOHODNINE VAŠEMU DRUŠTVU

7. januar 2010

Zakaj bi 0,5 % svoje dohodnine pustili neizkoriščen, če jo lahko podarite vašemu društvu ali Zvezi in s tem pridobite tudi vi? Z vašo pomočjo oziroma donacijo dohodnine bomo poskrbeli za kakovosten in še bogatejši program društva oziroma Zveze na socialnem, športnem, kulturnem in informativnem področju.

Izpolnite priloženi dokument in ga posredujte na davčno izpostavo.

Obrazec za namenitev dela dohodnine

30 LET GLASILA IZ SVETA TIŠINE

6. januar 20010

Pred 30 leti, novembra leta 1979, je bil velik dan za vse gluhe in naglušne v Sloveniji, takrat je namreč izšla prva številka glasila Iz sveta tišine. Pobudnik in ustanovitelj glasila je bil nekdanji sekretar ZDGNS Aljoša Redžepovič, ki pravi, da je glasilo nastalo na željo in pobudo gluhih in naglušnih. S tem glasilom so gluhi začeli opozarjati nase in širšo javnost obveščati o tem, s kakšnimi težavami se soočajo v vsakdanjem življenju.

Da je bila ta odločitev pravilna, pa priča tudi dejstvo, da glasilo po 30-ih letih še vedno živi in izhaja vsak mesec. Prvi urednik glasila Iz sveta tišine je bil Bogo Jakopič, ki se še dobro spominja začetkov, ki pa, kot pravi, niso bili lahki.  Danes, v dobi računalnikov in digitalnega tiska je vse dosti lažje. Glasilo je bilo izredno dobro sprejeto, kar kaže tudi dejstvo, da je z začetnih 400 izvodov naklada narasla na 3500 izvodov.

Tukaj lahko prelistate Iz sveta tišine.

30-ODSTOTNO POVEČANJE GLEDANOSTI SPLETNE TELEVIZIJE

5. januar 2010

Prišel je čas, da se ozremo v staro leto, pogledamo, koliko smo naredili in kaj smo dosegli. Za čim boljšo predstavo uspešnosti in napredka Spletne televizije, smo za primerjavo vzeli leto 2008. Takrat so naši števci zabeležili 108017 gledalcev. V letu 2009 smo število obiskovalcev povečali na 135345, kar predstavlja skoraj 30-odstotno povečanje gledanosti. Potrebno je upoštevati tudi skupinske oglede Spletne televizije v društvih, ki jih naši števci zabeležijo samo kot enkratni ogled. Iz društev smo namreč prejeli obvestilo, da si gluhi in naglušni ob sredah skupaj ogledajo izbrane prispevke, kar poveča gledanost na letni ravni še za 20 tisoč ogledov. Gledalci so si na naši spletni strani ogledali 4.428.521 različnih podstrani in si z našim serverjem oziroma shranjevalnikom tekstovnih in video vsebin izmenjali 2148.69 GB podatkov.

Za naše gledalce smo pripravili 393 prispevkov s področja gluhote in naglušnosti, obravnavali smo pomembne politične teme, pripravljali svetovne, slovenske in evropske preglede, dokumentarne filme, prispevke v mednarodnem znakovnem jeziku, zabavne in poučne ter pogovorne oddaje in izvajali priredbo različnih oddaj komercialne in nacionalne televizije v želji, da vam omogočimo dostop do čim večjega števila različnih oddaj. Poročali smo z 21. poletnih olimpijskih iger v Tajpeju in razširili program z vsebinami v mednarodnem znakovnem jeziku. S tem smo dosegli pozornost gluhih v EU. Poročali in obravnavali smo tudi problematiko ter dosežke drugih skupin invalidov in tako začeli programsko shemo širiti. Naša znanja smo poglabljali tudi na strokovnem izobraževanju na BBC-ju v Veliki Britaniji in v Franciji. V slovenski medijski prostor smo vnesli nekatera spoznanja ter dobro prakso s področja produkcije medijskih vsebin za senzorne invalide.

V letu 2009 smo bili ponovno uspešni na razpisu za evropska sredstva, s katerimi smo ohranili delovna mesta za montažerje. V ekipi Spletne televizije sodelujejo tudi zananji sodelavci: novinarji, šest gluhih napovedovalcev, trije gluhi snemalci, bralci besedil, lektor, prevajalka, številni tolmači slovenskega znakovnega jezika in urednik.

Cilj Spletne televizije je gluhe in naglušne sodelavce usposobiti za kakovostno, samostojno delo na področju (spletnih in drugih) medijev, saj ta skupina senzornih invalidov praviloma nima možnosti tovrstnega dela v medijih zaradi komunikacijske ovire. Z novimi zaposlitvami je omogočen  profesionalni in osebni razvoj v smislu poklicnega usposabljanja in vključevanja na trg dela. V uredništvu Spletne televizije se zavedamo pomena dodatnih izobraževanj, zato smo za montažerje in snemalce izvedli številne delavnice, na katerih so poglabljali obstoječa znanja. Prav tako smo delavnice izvedli za gluhe napovedovalce, ker želimo, da naši gledalci dobijo informacije od uporabnikov, ki jim je znakovni jezik materni jezik.

Gluhi napovedovalci prejmejo pisana besedila v slovenskem knjižnem jeziku, ki jih morajo nato pretolmačiti v slovenski znakovni jezik. Ob tem pa velikokrat nastane težava, saj znakovni jezik ni enako razvit kot slovenski knjižni jezik.

Na delavnicah za gluhe televizijske napovedovalce smo razložili strokovne termine in težke besede, za katere slovenski znakovni jezik še nima kretnje, in s tem izboljšali njihovo razumevanje besedil. Znakovni jezik gluhih ima premalo standardiziranih kretenj, zato je prenos informacij otežen. Za mnogo besed slovenski znakovni jezik še nima ustrezne kretnje, zato jih gluhi črkujejo. Besede, ki jih slišeči uporabljamo vsak dan, kot so na primer koalicija, opozicija, referendum in mnoge druge, jih gluhi ne razumejo povsem. Zato smo pomen besede najprej morali razložiti v širšem kontekstu, potem pa v praktičnem delu poiskati in se naučiti ustrezne kretnje zanje. Usposabljanje je bilo namenjeno  razumevanje pomena besed, izboljšanju besednega zaklada in opismenjevanju. 

Gluhi večino informacij pridobijo po vizualni poti preko kretenj. Pisano besedo običajno slabše razumejo. Žal znakovni jezik še ne sledi razvoju knjižnega jezika, zato je potrebno velikokrat poiskati ustrezno kretnjo. Zato velja pohvala delovni skupini, ki se trudi s standardiziranjem novih kretenj.

Zato je pomembno, da gluha oseba tekst razume, ker je v napovedi osrednji lik prispevka. Če besedila ne razume, ga napačno prevede v znakovni jezik in gledalci lahko dobijo netočno ali celo napačno informacijo. V želji, da napovedovalci postanejo še boljši, bomo delavnice izvajali tudi letos.

Z našim delom smo v javnosti spodbudili razmišljanje o senzorni invalidnosti, saj so naši raziskovalni novinarji odpirali številne teme in spodbujali pozitivne spremembe, prilagoditve in razumevanje širše javnosti o tej nevidni invalidnosti.

Gluhi in naglušni državljani Slovenije imajo prvič v zgodovini svoj medij, tako da njihovi dosežki ne tonejo v pozabo, ampak so na spletu dostopni širši javnosti. Nenazadnje ima Spletna televizija tudi vpliv na širše javno mnenje. Z objavljenimi prispevki opozarjamo državo na njeno dolžnost ustvarjanja in zagotavljanja enakih možnosti in nediskriminacije svojih državljanov. Edini smo opozarjali na problematiko gluhih študentov. Spodbudili in sodelovali smo s RTV Slovenija, da je prisluhnila potrebam gluhih in omogočila Dnevnik v znakovnem jeziku. Opozarjali smo na potrebo umestitve indukcijske zanke v številne javne ustanove, kar je v nekaterih primerih že prineslo pozitivne rezultate. Opozorili smo na tolmačenje tiskovnih konferenc Vlade, varuhinjo človekovih pravic smo seznanili s potrebami gluhih in naglušnih itd.

Spletno televizijo, ki je medij prihodnosti, lahko gledate vsak dan, 365 dni v letu in 24 ur na dan.

Avtor: Tina Grošelj

DONACIJA PODJETJA PHILIPS ZA RAZVOJ SZJ

17. december 2009

Slovenski znakovni jezik je materin jezik gluhe skupnosti. Za njegov razvoj, poenotenje kretenj in pravil že dobri dve desetletji skrbi delovna skupina strokovnjakov pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS). Rezultat njihovega raziskovalnega dela je »Didaktični pripomoček za učenje in poučevanje SZJ«, ki je v letošnjem letu izšel v obliki CD-ja, zanj pa je Zveza prejela tudi Evropsko jezikovno priznanje.

Saša Rijavec Škerl, vodja programa za razvoj SZJ: »To je plod dolgoletnega dela skupine za razvoj SZJ, snemalcev, montažerjev. Uspelo nam je zbrati približno 6600 gesel in izdati v slovarju. Slovar je narejen tako, da se najprej pokaže standardizirano kretnjo, ista beseda pa je prikazana tudi v kretnjah iz različnih področij Slovenije«.

V različnih delih Slovenije za isto besedo uporabljajo različne kretnje, kar včasih vodi v nesporazume med gluhimi. Zato se je delovna skupina gluhih, tolmačev in drugih jezikovnih sodelavcev odločila, da bo izbrala za standard tisto kretnjo, ki je najbolj pogosto uporabljena oziroma najbolj razširjena po Sloveniji.  »S to standardizacijo želimo poenotiti kriterije poučevanja tečajev znakovnega jezika tako na fakulteti, na osnovnih in srednjih kot tudi na šoli za tolmače,« je pojasnil Matjaž Juhart, sekretar ZDGNS.

Raziskovanje in razvoj znakovnega jezika je zelo zapleteno in zamudno. Delovna skupina je bila doslej odvisna od Zveze, opremo si je morala sposojati od studia Spletne TV in čakati na proste termine snemanja. Odslej bo njihovo delo potekalo dosti lažje in nemoteno, saj so na Zvezi dobili svoje prenovljene prostore. Poleg tega je podjetje Philips Slovenija podarilo video tehnično opremo za nadaljnji razvoj slovenskega znakovnega jezika.

Sonja Lukman, predstavnica podjetja Philips Slovenija, je povedala, da so se v lanskem letu odločili z donacijo podpreti delovanje Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Pojasnila je, da v podjetju skrbijo za družbeno odgovornost in »Predvsem skušajo pomagati invalidnim otrokom, kar gluhi na nek način so, so senzorni invalidi. Z boljšo kakovostjo učenja jezika se tudi lažje vključujejo v družbo«. S pomočjo sodobne tehnične opreme podjetja Philips bo imela delovna skupina za razvoj SZJ bistveno boljše pogoje dela.

Slovarja slovenskega in mednarodnega znakovnega jezika bosta dostopna v vseh splošnih knjižnicah, kmalu pa tudi na spletu Zveze, saj se pojavlja vedno več potreb in interesa po učenju in poglabljanju znanja znakovnega jezika tako pri gluhih, naglušnih kot pri slišečih.

DNEVNIK RTV SLOVENIJA ODSLEJ TUDI V ZNAKOVNEM JEZIKU

15. december 2009

Televizija Slovenija je s 15. decembrom 2009 začela prenašati osrednjo informativno oddajo, Dnevnik, v slovenskem znakovnem jeziku. Neposreden prenos bo potekal vsak dan, ob 19. uri, na TV SLO 3. V kolikor se bodo seje Državnega zbora zavlekle v 19. uro, bo Dnevnik s tolmačem predvajan takoj po zaključeni seji na istem kanalu.

Frida Planinc, predsednica ZDGNS, je izrazila veselje: »Veseli smo, da se je TV SLO odločila prilagoditi in tolmačiti osrednja poročila ob 19. uri tudi gluhim in težje naglušnim. S tolmačem bodo lahko gluhe osebe, državljani RS, nemoteno spremljali osrednji informativni program televizije. S tem uresničujemo tudi Konvencijo ZN o pravicah invalidov, Ustavo RS, Zakon o uporabi SZJ in druge akte, ki urejajo dostopnost do informacij in komunikacij gluhim in naglušnim.«

Frida Planinc, predsednica ZDGNS, je izrazila veselje ob uvedbi tolmačenja Dnevnika RTV Slovenija.

Jože Možina, direktor Televizije Slovenija, je ob tej priložnosti povedal: »Danes je dan, ko imamo toplejša srca, saj bomo del programske ponudbe odprli tudi tistim gledalcem, ki so bili do sedaj neupravičeno zapostavljeni.«

BIVŠI SEKRETAR ZDGNS PREJEL PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO DELO

Ljubljana, 9. december 2009

Bivši sekretar ZDGNS mag. Aljoša Redžepovič je prejel visoko državno priznanje za življenjsko delo na področju socialnega varstva, in sicer za več kot trideset let neutrudnega in požrtvovalnega dela z gluhimi in naglušnimi. Vztrajno se je boril, da bi jim bile priznane osnovne človekove pravice ter da bi dobili enakopraven položaj v primerjavi z drugimi kategorijami invalidov.

Delo in zapuščina mag. Aljoše Redžepoviča je izjemna. V 31-letnem delovanju pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije si je kot sekretar prizadeval za izboljšanje pravno-socialnega položaja, življenja in priznanja pravic gluhe in naglušne skupnosti. S svojo dejavnostjo na domačem in mednarodnem področju, je sodeloval pri pripravi ključnih dokumentov, ki urejajo invalidsko in socialno-varstveno področje ter človekove pravice. Kot predstavnik nevladnega sektorja se je Redžepovič udeležil generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku leta 1992 ob Dekadi invalidov.

Širil je dejavnosti Zveze. Uvajal je posebne socialne programe, še posebej na informativnem področju, med drugim izdaja številnih publikacij, ustanovitev strokovne revije »Iz sveta tišine« in TV oddaje »Prisluhnimo tišini«, Spletne televizije, ki 24 ur na dan vse dni v letu oddaja na spletni povezavi www.gluhi.si. V medijski prostor je vnesel številne tehnološke novosti in izboljšave, s katerimi se je seznanil na podiplomskem usposabljanju na Tehničnem inštitutu za gluhe v ameriškem Rochestru.

Redžepovič je kot nekdanji  podpredsednik Sveta RTV Slovenije pomembno vplival tudi na programsko politiko nacionalne televizije, da je del svojega informativnega programa postopoma prilagodila potrebam gluhe in naglušne publike ter uvajanje tolmačev ob volitvah.

Ves čas si je prizadeval za večjo vidnost, prepoznavnost in priznanje slovenskega znakovnega jezika, ki ga stroka ni priznavala. Bitka je bila zelo dolga, končno pa je bil leta 2002 sprejet Zakon o rabi slovenskega znakovnega jezika, ki je odpravil diskriminacijo gluhih.

Veliko napora je bilo vloženega v ustvarjanje boljših pogojev dela in izvajanja socialnih programov v okviru Zveze in društev. Odločitve za nakup nepremičnin na Drenikovi v Ljubljani, v Kranjski Gori, Fiesi, v Piranu in v Moravskih Toplicah so bile daljnovidne, saj so izredno doprinesle k ustvarjanju možnosti za izvajanje posebnih socialnih programov, ki omogočajo lažje vključevanje v življenje in delo, ustvarjajo enake možnosti in odpravljajo diskriminacijo. Letne kapacitete pa omogočajo kakovostno preživljanje prostega časa, ohranjanje zdravja, druženja s sebi enakimi v svoji socialni sredini, priprave športnikov in kulturnikov ter brezplačno letovanje socialno ogroženim.

PTUJČANI SO DOBILI SVOJO PODRUŽNICO

Ptuj, 5. december 2009

Gluhi in naglušni s področja Ptuja so si dolgo želeli, da bi imeli društvo v svojem mestu. S trdim delom in prizadevanji vseh članov so 26. novembra letos, prav na rojstni dan matičnega mariborskega društva, ustanovili svojo podružnico na Ptuju. V podružnici pričakujejo okoli 90 naglušnih, gluhih in gluhoslepih članov vseh generacij, ki se bodo vsak petek družili v prostorih društva, ki se nahajajo v hiši Društva upokojencev Ptuj.

Sašo Letonja, predsednik podružnice Ptuj, je na svečani otvoritvi prostorov, povedal, da je otvoritev posvečena svetovnemu dnevu invalidov in napovedal bogat program: »Imeli bomo okrogle mize, ustvarjalne delavnice, izobraževanja, predavanja. Tudi razne programe na kulturnem področju in športnem področju.« Marca letos so preko programa javnih del zaposlili eno gluho osebo, ki ostarelim gluhim in naglušnim pomaga na domu in jim prenaša novice iz društva. V prihodnje si bodo prizadevali za nove zaposlitve.

Župan Ptuja Štefan Čelan je obljubil podporo delovanju društva ter predsednika in člane pozval, da se pridružijo na enem od naslednjih kolegijev županov Spodnjega Podravja in predstavijo programe in načrte. Župan je izrazil prepričanje, da bodo imeli tudi ostali župani občin posluh za podporo tovrstnih dejavnosti.

NACIONALNO JEZIKOVNO PRIZNANJE RAZVIJALCEM ZNAKOVNEGA JEZIKA

Ljubljana, 2. december 2009

»Multimedijski didaktični pripomoček za učenje in poučevanje slovenskega znakovnega jezika ter mednarodne kretnje«, ki ga je razvila in v DVD obliki izdala strokovna skupina za razvoj SZJ pri Zvezi gluhih in naglušnih Slovenije, je prejel nacionalno jezikovno priznanje. Priznanje podeljujeta Center RS za mobilnost in evropske programe, izobraževanja in usposabljanja v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport.

Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, je ob tej priložnosti dejal: »Jezik označuje človeka. Človek brez jezika ni človek. Zato so čisto naravno in spontano gluhi sami razvijali kretnje, da so si lahko razložili pomene stvari. Ker je bil znakovni jezik dolga leta prepovedan, tudi v šolah za gluhe, se sistemski razvoj jezika za gluhe nikoli ni odvijal. Po sprejemu Zakona o uporabi znakovnega jezika, gluhi vstopajo v življenje in kulturo. Ugotavljajo, da ni kretenj, ki bi označevale posamezne besede. Z višjo izobrazbo gluhih in potrebami gluhih, da dobivajo informacije z različnih področij, se je pokazala potreba, da se raziščejo posamezne kretnje, in da se vsaki posamezni besedi določi kretnja.«  

Slavko Pavlič in Meri Möderndorefer, člana skupine za razvoj slovenskega znakovnega jezika, se že tri desetletja ukvarjata z raziskovanjem in razvojem SZJ. »Na podlagi različnih kretenj, smo naredili standard. Izbrali smo eno kretnjo, ki se najbolj uporablja. Znakovni jezik razvijamo zato, ker imajo gluhi zelo siromašen zaklad kretenj. Potrebno jim je dati več kretenj. Gluhi smo tisti, ki moramo sami ustvarjati jezik. Besede poznamo, a potrebno jim je dodati še kretnje. Tako da se bodo tudi gluhim širila obzorja, da bodo razumeli vedno več stvari in da bomo imeli tudi izobražene gluhe, ker jih je ta trenutek zelo malo. To je zelo pomembno. Pa tudi razvoj znakovnega jezik je zelo pomemben za naše tolmače in za vse ljudi, ki jih zanima znakovni jezik.«  

Pavlič je še dodal, da »Delo naše skupine še zdaleč ni končano. Mislim, da tudi nikoli ne bo. To je delo za vse naslednje generacije«. Znakovni jezik je živ in se razvija skupaj z govorjenim jezikom.

Na podelitvi priznanj je Igor Lukšič; minister za šolstvo in šport, izrazil prepričanje, »da je priznanje šlo v prave roke. Da je znakovni jezik potreben posebne pozornosti in da ga je potrebno še naprej razvijati, saj so znakovni jeziki pomemben del evropske znakovne različnosti. Njihovo izrazno sredstvo so kretnje in znaki, ne besede. Po slovnični zgradbi in skladnji pa so tako bogati kot govorni jeziki.«

Zveza si bo prizadevala, da bi država v prihodnje sprejela ustrezno zakonodajo, s katero bo omogočila ustanovitev posebnega inštituta za sistematični razvoj SZJ, ali pa eno izmed obstoječih organizacij pooblasti, da deluje na tem področju.