SPLETNA TV ZNOVA USPEŠNA NA EU RAZPISU

30. avgust 2010

S pomočjo Ministrstva za kulturo in Evropskega socialnega sklada bo Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pridobila tri dragocena delovna mesta, skupnost gluhih pa nove informativno-izobraževalne vsebine v slovenskem znakovnem jeziku. 

Spletna TV www.gluhi.si ZDGNS se že tretje leto zapored uspešno prijavlja na razpise Ministrstva za kulturo - Evropski socialni sklad. Tokrat smo komisijo prepričali s projektom: »S prilagojenimi e-vsebinami do boljše dostopnosti spletnih informacij, kulture, večje socialne vključenosti senzornih invalidov ter popularizacija slovenskega znakovnega jezika«. Projekt sofinancira Evropski socialni sklad.

Projekt vam bo, drage gledalki in gledalci, prinesel širok nabor vsebin v slovenskem znakovnem jeziku. Ponudili vam bomo informacije javnega značaja, ki jih doslej niste mogli spremljati v svojem jeziku, kulturno-umetniške (npr. priredbe gledaliških predstav v znakovni jezik) in druge vsebine, ki vas zanimajo in jih soustvarjate s svojimi dejavnostmi v vaših društvih ali zasebno.

Spletna TV bo še naprej skrbela za vaše informiranje, izobraževanje, pa tudi razvedrilo. Veseli in ponosni smo, da nam je v teh težkih ekonomskih časih uspelo pridobiti dodatna sredstva za zaposlitve in usposabljanje naših treh gluhih oz. naglušnih montažerjev, snemalcev in napovedovalcev.

Spremljajte nas še naprej, saj za vas pripravljamo nove, zanimive vsebine, kmalu pa vas bomo presenetili tudi s čisto novo podobo.

NA DEAF NATION EXPO V ZDA 25 TISOČ OBISKOVALCEV

16. avgust 2010

Svetovno srečanje gluhih DeafNation World Conference & Expo, ki je potekalo od 18. do 23. julija 2010 v ameriškem Las Vegasu, je pritegnilo več kot 50 predavateljev, 300 razstavljavcev in okoli 25 tisoč obiskovalcev iz celega sveta. Na konferenci se je predstavila tudi Spletna TV Zveze s svojim posebnim programom spletnega informiranja in izobraževanja gluhih in naglušnih.

Tina Grošelj in Anita Ivačič sta občinstvu predstavili vlogo Spletne TV.

Med slavnostnimi govorniki so bili Mark Wheatley, predsednik Evropske zveze gluhih, Dr. Donalda Ammons, predsednica Mednarodnega komiteja za šport gluhih in Bernard Bragg, gluhi igralec, pisec, umetnik in ustanovitelj ameriškega Nacionalnega gledališča za gluhe. Najbolj zaslužen za uspeh Svetovnega srečanja gluhih je Joel Barish, s katerim smo za našo televizijo posneli intervju.

Na Deaf Expo smo srečali uspešnega gluhega borca Matta Hamilla, ki je večkratni šampion v prosti borbi (ultimate fight), in gluho ameriško filmsko zvezdo Marlee Matlin, ki je za svojo vlogo v filmu »Otroci manjšega boga« (Children of a Lesser God) prejela nagrado Ameriško filmske akademije za najboljšo igralko. Med drugim je manjšo vlogo odigrala tudi v seriji Razočarane gospodinje.

Vse to in še veliko več bomo delili z vami v video prispevkih, ki jih boste lahko v kratkem spremljali na spletni strani www.gluhi.si.

Dogajanje na Deaf Expo je v objektiv ulovil Samo Petrač.

Udeležbo ekipe Spletne TV na svetovnem srečanju gluhih so omogočili:

NOVO VODSTVO EVROPSKE IN MEDNARODNE ZVEZE NAGLUŠNIH  

14. julij 2010

Odbor naglušnih ZDGNS se je udeležil konference »Naglušni sveta«ter generalnih skupščin Mednarodne zveza naglušnih  (IFHOH) in Evropske zveza naglušnih (EFHOH), ki so se odvijale od 18. do 20. junija 2010 v Stockholmu na Švedskem.

Predstavnika Švedske zveze naglušnih (HRF) sta na konferenci predstavila delovanje in programe zveze, ki šteje 37 tisoč članov, združenih v 211. društev v 22. okrožjih po državi. HRF je zveza naglušnih vseh starostnih skupin, kasneje oglušelih, oseb z tinitusom ali Menierovo boleznijo in oseb s preobčutljivostjo na zvok. HRF prav tako zagotavlja podporo staršem in družinam oseb z okvaro sluha.

Na generalni skupščini EFHOH je bil izvoljen nov 5-članski odbor, ki mu bo predsedoval Marcel Bobeldijk iz Nizozemske. IFHOH pa bo v naslednjem mandatu vodila Ruth Warick iz Kanade.

Slovenski delegati so na Švedskem pridobili veliko koristnih informacij in navezali stike s predstavniki nacionalnih zvez naglušnih.

ZAHVALA SPONZORJEM

Od 18. do 23. julija 2010 bo v ZDA potekal Svetovni kongres gluhih na področju izobraževanja in medijev za gluhe DeafNation World Conference & Expo.

Na razpis organizatorja smo poslali predlog predavanja »Informiranje in izobraževanje gluhih in naglušnih preko Spletne TV«, ki sta ga pripravili Tina Grošelj in Anita Ivačič. Organizatorji so med številnimi prijavami iz celega sveta izbrali predlagano in temo in predavanje uvrstili v svoj uradni program. Posnetke s predavanj in dogajanja na konferenci bomo  objavili na naši Spletni TV.

Predstavitev ZDGNS in Spletne TV na Svetovnem kongresu gluhih v ZDA so v celoti omogočili sponzorji. Našo udeležbo smo pokrili s spodaj navedenimi donacijami:

Alojz Kračan

Avtenta  

Borštnar 

BTC

Color Medvode  

Granin  d.o.o.

Hermes SoftLab

Mobitel   

Neuroth slušni aparati d.o.o.

Slorest

Viator & Vektor, Bojan Novak 

Videx 

Sponzorjem se iskreno zahvaljujemo za njihove prispevke.

NEDELJSKI DNEVNIK JE OBJAVIL ČLANEK O GLUHIH

14. julij 2010

Nedeljski Dnevnik, eden najbolj branih tednikov v Sloveniji, je svoj medijski prostor odprl za problematiko gluhih in naglušnih.

Vabimo vas, da poiščite zadnjo izdajo Nedeljca in preberete članek.  

FUTSAL EKIPA V SRBIJI OSVOJILA TRETJE MESTO

Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana se je ob svoji častitljivi 110. obletnici obstoja javnosti predstavil z razstavo likovnih del sedanjih in nekdanjih učencev, ki jih je zbrala in uredila likovna pedagoginja Petra Rezar. Otvoritev razstave  v Mednarodnem grafičnem likovnem centru Tivoli je s svojim obiskom počastila soproga predsednika Republike Slovenije gospa Barbara Miklič Türk in župan Mestne občine Ljubljana gospod Zoran Janković. Oba sta zatrdila, da si bosta še naprej prizadevala za čim boljšo integracijo gluhih.  Vabljeni na razstavo do 6. julija.

V SPOMIN

Pred dnevi je prenehalo biti srce človeka, ki se je polnih 30 let boril za dobro gluhih nekdanje Jugoslavije. Umrl je Saša Stojanović, sekretar nekdanjega Centralnega odbora Zveze gluhih in naglušnih Jugoslavije. Po Vukotiću je vodil Zvezo skozi vse krizne čase organizacije, v katerih se je nahajala pred razpadom.

Stojanović je prišel v Zvezo gluhih in naglušnih junija 1967 leta in v njej delal do maja 1995 leta. Po izobrazbi je bil profesor. Najprej je vodil kulturno in športno področje na Zvezi, nato pa prevzel tudi vodenje Zveze kot njen sekretar. V vrtincu zgodovinskih dogodkov je bil velikokrat prepuščen sam sebi, uspel pa je obdržati renome organizacije. Ob razpadu naše nekdanje skupne države je prišlo tudi do razpada Zveze gluhih in naglušnih Jugoslavije, kar je težko sprejel, saj ji je posvetil najlepša leta svojega življenja.

Rojen je bil 31. oktobra 1935 v Paračinu. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Beogradu 1961. leta in je takoj začel delati kot profesor na srednji šoli. V šolstvu je preživel 7 let in nato prišel na Zvezo gluhih in naglušnih Jugoslavije. Do gluhih je imel poseben odnos, saj je odraščal v družini, kjer je bila mama Vera surdopadagoginja na šoli za gluhe. Profesor dr. Savič je bil njegov sorodnik, ki ga je uvedel v delo Zveze gluhih in naglušnih Jugoslavije.

Stojanović je napisal veliko člankov v glasilo Zveze. Med članstvom je bil zelo priljubljen zaradi svoje taktičnosti, razumevanja, prijateljstva in njegove blage narave. Bil je velik prijatelj tudi naše Zveze, katero je večkrat obiskal. Z njim smo imeli izjemno korekten odnos in dobro sodelovanje še zlasti na športnem, kulturnem in informativnem področju. Bil je sekretar, katerega smo spoštovali v vseh republikah in pokrajinah takratne skupne države.

Aljoša Redžepovič                        

TUDI GLUHI LAHKO SPREMLJAJO SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO

10. junij 2010

Mednarodna nogometna zveza  (FIFA) obvešča javnost, da bo v času svetovnega prvenstva v nogometu v JAR na svoji spletni strani objavljala video reportaže vseh 64 tekem v mednarodnem znakovnem jeziku, ki bodo predvajane ob koncu vsake tekme. Video reportaže, prevedene v mednarodni kretnje, bodo predvajane na http://www.fifa.com

TURNIR V FUTSALU ZA ŽENSKE IN TEKMA MOŠKIH VZHOD IN ZAHOD

9. junij 2010

Mestno društvo gluhih Ljubljana (MDGL) je organiziralo turnir v futsalu za ženske in tekmo moških Vzhod in Zahod, ki se je odvijal 5. junija 2010 v Gimnaziji Moste. Športna sekcija MDGL se ob tej priliki zahvaljuje Gimnaziji Moste za brezplačno uporabo dvorane. Poročilo je pripravila Maja Kuzma, fotografirala je Darja Vogrinc.

1. tekma: DGN Koper : DGN Celje  = 1 : 2 

(Petra Šiler, Adrijana Ločnikar, Daša Peperko)

2. tekma: DGN Celje : DGN Ljubljana = 3 : 2 

(Adrijana Ločnikar (2 gola), Daša Peperko, Diana Tomić (2 gola))

3. tekma: DGN Ljubljana : DGN Koper = 0 : 7

(Aleksandra Prelaz in Ksenija Podlogar (3 goli), Petra Šiler)

 Celjanke so bile nepremagljive.

Po zaključenem tekmovanju ženskih ekip se je odvijala še tekma moških Vzhod in Zahod. Posebnost te tekme je bila, da je v ekipi igrala oseba nežnejšega spola.

VZHOD : ZAHOD = 4 : 2

(Zvonko Miklič (2 gola), Damir Šimunković in Roman Krajačič; Andrej Vivod, Ksenija Podlogar)  

VZHOD : ZAHOD = 0 : 1

(Daša Peperko)

Ženske : Moški = 3 : 8

(Adrijana Ločnikar (2 gola), Matjaž Žnidar (avtogol); Jan Orešnik (7 golov), Geni Dacaj)

NAJBOLJŠI IGRALCI TURNIRJA

Najboljša strelka turnirja: Ksenija Podlogar (DGN Koper)

Najboljša igralka turnirja: Petra Šiler (DGN Koper)

Najboljša vratarka: Gordana Škof (DGN Celje)

Najboljši igralec tekme Vzhod in Zahod: Geni Dacaj (Zahod)

Koprčanke, ki so lovile tretji in dokončni prehodni pokal, so se morale zadovoljiti z drugim mestom.

DRŽAVNO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU ZA LETO 2010

Kdaj: sobota, 12.6.2010

Kje: Športna dvorana v Zrečah, Šolska cesta 3, Zreče

Potek tekmovanja:

-          Ob 08.00 zbor udeležencev

-          Ob 09.00 začetek tekmovanja

Po končanem prvenstvu bo organizirano skupno kosilo v Hotelu Dobrava v Zrečah. Cena kosila je 12,00 €. Možno bo tudi kopanje v Termah Zreče. Organizator nogometnega prvenstva in spremljevalnega programa je MDGN Slovenske Konjice.

DOBER POLOŽAJ GLUHIH NA DANSKEM 

2. junij 2010

V okviru projekta »Zaposlovanje in usposabljanje gluhih in naglušnih za informiranje v njim prilagojenih tehnikah«, ki ga financira Evropski socialni sklad, je štiričlanska ekipa Spletne TV obiskala sorodne organizacije gluhih na Danskem. Delovna ekskurzija je bila namenjena spoznavanju dobrih praks, zakonodaje in organiziranosti gluhih v tej visoko razviti in socialno naravnani skandinavski državi.

Program obiska je bil zelo natrpan, saj smo želeli zbrati čim več koristnih informacij za naše nadaljnje delo in razvoj skupnosti gluhih pri nas.

Ob 75. obletnici danske zveze so gluhi pantomimiki nastopali v priljubljenem zabaviščnem parku Tivoli v središču Kopenhagna. Predstava je pritegnila veliko gluhih in slišečih, ki so se morda prvič srečali z gluhoto in z znakovnim jezikom. Dobra oblika promocije!

Predstavniki Danske zveze gluhih, ki letos praznuje 75. obletnico obstoja, so nam izčrpno predstavili stanje gluhih in naglušnih ter gluhoslepih v državi. Na Danskem po podatkih Zveze živi okoli 4 tisoč gluhih, ki uporabljajo znakovni jezik. Njihov družbeni položaj je relativno dober. Gluhim pripadajo brezplačni tehnični pripomočki. Gluhi študenti imajo pravico do tolmača na vseh predavanjih in vajah, težava se pojavlja le pri terenskih vajah in mednarodnih izmenjavah. Da šolski sistem na Danskem deluje, kaže podatek, da ima skoraj polovica gluhih srednje šolsko izobrazbo. Gluhi pa so skoraj v vseh poklicih. Odraslim, zaposlenim gluhim pripada 20 ur tolmačenja tedensko, pri čemer je zaposlenih 48 odstotkov gluhih Dancev. Žal tudi Danska ni imuna na gospodarsko krizo in brezposelnost. 

Strokovna delavka Helle Skjoldan je predstavila delovanje in programe Danske zveze gluhih. Lisa Vogel, gluha uslužbenka zveze, je govorila o urejenosti šolskega sistema in o pravicah gluhih. Zveza zaposluje tudi tolmačko za danski in mednarodni znakovni jezik.

Lars Knudsen je predstavil izredno zanimivo kampanjo, s katero želi zveza širši javnosti, predvsem pa podjetjem, sporočiti, da gluhi znajo in dobro delajo in da komunikacija ne sme biti ovira za zaposlovanje.

Z enakim poslanstvom kot naša Spletna TV - informirati gluhe in naglušne v njihovem jeziku - na Danskem deluje Deaf TV, ki je specializirana za uporabnike znakovnega jezika. Letno posnamejo 40 enournih oddaj, ki so predvajane vsako nedeljo na nacionalni televiziji. Torej jih spremlja tudi slišeča javnost, a njihove oddaje zaenkrat niso dosegljive preko spleta. Kar je zagotovo pomanjkljivost za tiste, ki oddajo zamudijo. Na Deaf TV smo se seznanili s postopki dela v studiu in spoznali sodobne, privlačne načine video montaže.

Za razliko od našega medija, danska TV nima težav z denarjem, saj letno od države prejme kar 1,5 milijona evrov! S tem denarjem lahko zaposluje 18 gluhih producentov, montažerjev, slišečih tolmačev in druge kadre. Torej smo lahko upravičeno ponosni, da naša ekipa Spletne TV z le štirimi zaposlenimi, s peščico zunanjih slišečih novinarjev in gluhih napovedovalcev, s kar 30-krat manjšim proračunom pripravimo več kot 300 prispevkov letno. Čeprav smo v primerjavi z danskimi kolegi manjša medijska hiša, z majhnim studiom in malim kadrom, smo z dosedanjim delom dokazali, da veliko in dobro delamo. Kar navsezadnje dokazuje stalna rast naše gledanosti.

Sprejel nas je predsednik Športne zveze gluhih Danske Ole Faustrup in nam predstavil športne panoge gluhih, njihove uspehe in pojasnil, kako je urejen status gluhih športnikov na Danskem.

Prijazno so nas sprejeli v prvem društvu gluhih na Danskem, ki je bilo ustanovljeno že leta 1866. V svojih prostorih imajo urejen tudi mini muzej starih knjig, listin in fotografij borcev za pravice gluhih.

Lene Ravn, predsednica društva, nam je razkazala dragocene muzejske eksponate.

Če vas pot kdaj zanese v Kopenhagen, ne smete zamuditi obiska Muzeja zgodovine gluhih. Navdušujočo zbirko starih predmetov, knjig in fotografij, je zbral in uredil slišeči upokojeni profesor Jan William Rasmussen. Muzej se nahaja v prostorih šole za gluhe, ki jo je ustanovil Peter Atke Castberg, prvi danski zagovornih gluhih in znakovnega jezika. Castberg je med gluhimi Danci najbolj cenjena zgodovinska osebnost.

Danski znakovni jezik se je začel razvijati že konec 19. stoletja. Danes ima okoli 5 tisoč kretenj. Za njihov razvoj in učenje skrbi Center za znakovni jezik in znakovno komunikacijo z zaposlenimi jezikoslovci, gluhimi in slišečimi tolmači. Razvijajo tudi tipovno in haptično komunikacijo - to je z dotikanjem na predelu hrbta - za gluhoslepe. Zanimivo je, da ne promovira standardizacije kretenj, ampak si želi, da bi se uporabniki znakovnega jezika naučili in obvladali čim več različnih kretenj. Center izvaja tudi 3,5 leten visokošolski program za tolmače, tečaje danskega in občasno mednarodnega znakovnega jezika za slišeče in gluhe ter tečaje 'baby sign' – otroškega znakovnega sporazumevanja.

Glavno dansko mesto Kopenhagen je dobro prilagojeno potrebam različnih oblik invalidov. Dobro so urejene klančine, vstopi v stavbe in dvigala za gibalne invalide. Pločniki so označeni s posebnimi tlakovci za slepe. Marsikje smo naleteli tudi na znak za slušno zanko za naglušne. 

V Slovenijo smo se Sašo Letonja (24-ur dežurni snemalec in avtor fotografij), Robert Lah Veršić (povezovalec, gluhi novinar), Tina Grošelj in Anita Ivačič (novinarki, ki vodita projekt) vrnili z ogromno znanja, video in tekstovnim materialom in novimi idejami za naše prihodnje delo. Seveda bomo del tega, kar smo sami videli in doživeli, delili z vami, zato nas še naprej spremljajte na Spletni TV.

NESPREJEMLJIV NAPAD IZRAELA NA HUMANITARNI KONVOJ

1. junij 2010

Izrael je s posebej izurjeno enoto komandosov nasilno zaustavil konvoj šestih ladij s človekoljubno pomočjo, namenjeno Palestincem v Gazi. Ubitih je bilo najmanj deset in ranjenih okoli 50 civilistov, aktivistov različnih evropskih, turških in ameriških organizacij za človekove pravice in osvoboditev Gaze.

Na tej povezavi si lahko ogledate amaterske posnetke brutalnega napada: http://www.youtube.com/watch?v=t3S2iLkBlCc

Izrael za oboroženi napad na humanitarce nima nobenega zakonskega ali moralnega opravičila, saj so civilne ladje plule v mednarodnih vodah. Ali bo Izrael končno odgovarjal za dolgoletno kršenje človekovih pravic Palestincev, svojih sodržavljanov?

Okoli dva milijona Palestincev, ki se že desetletja borijo za svojo državo na ozemlju današnjega Izraela, je že od junija 2007 ujetih na območju Gaze (največje koncentracijsko taborišče na svetu!). Območje nadzoruje in blokira izraelska vojska tako na kopnem kot na morju. Ker celotni uvoz blaga nadzoruje Izrael, živijo Palestinci v hudem pomanjkanju pitne vode in hrane ter temeljnih življenjskih potrebščin, kot so na primer oblačila, obutev, kuhinjski pribor … Prav tako ne deluje kanalizacijski sistem, širijo se nalezljive bolezni. Najhuje trpijo otroci in mladoletniki, ki ne morejo obiskovati šol, primanjkuje zdravnikov in zdravil. Zgodovina se ponavlja: Izrael z getoizacijo Palestincev počne povsem enako, kot so pred 60. leti Nemci z judi.

Mednarodna javnost, Organizacija združenih narodov, Evropska unija in številne druge države so obsodile izraelski napad. Toda, ali imajo dovolj politične volje in moči, da od vplivnega in jedrsko oboroženega Izraela terjajo tudi javno opravičilo in popoln umik iz Gaze, pa je že drugo vprašanje.

PREDSTAVA V ZNAKOVNEM JEZIKU

Kdaj: V sredo, 26. maja 2010, ob 20.00 uri

Kje: Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana

V Slovenskem mladinskem gledališču bodo 4. mednarodni gledališki festival Prelet otvorili s predstavo »Moje srce bije zanjo«, ki bo prevedena v znakovni jezik.

Predstava avtorja in režiserja Boruta Šeparovića se ukvarja s fenomenom nogometa kot najmočnejšim povezovalnim elementom nekega naroda. Ravno prav za ogrevanje pred začetkom svetovnega prvenstva. Vabljeni v Slovensko mladinsko gledališče!

Video: http://www.youtube.com/watch?v=RauMGw6LSu0

SLOVENCI ZMAGALI NA MEDNARODNEM KOŠARKARSKEM TURNIRJU

19. maj 2010 

13. in 14. maja je v Zagrebu v dvorani Arena potekal tretji mednarodni košarkarski turnir. Udeležile so se ga ekipe iz štirih držav: klub Pesaro iz Italije, nemški Nürnberg, hrvaški Silent Warriors- Tihi bojevniki in slovenska ekipa, ki je zmagovalka turnirja. Najprej je slovenska gluha reprezentanca tesno premagala Italijo za 2 točki, nato Nemčijo za kar 59 točk in v finalni tekmi še Hrvaško z odličnim rezultatom 75 proti 59. Najbolj zaslužen za zmago na turnirju je bil igralec Mitja Makuc. Pohvala pa velja prav vsem igralcem.

Novico in fotografiji nam je posredoval trener naše reprezentance Izidor Križan. Tudi njemu čestitamo za zmago!

Na turnirju je potekalo tudi tekmovanje v metanju trojk. Pri tem sta sodelovala tudi profesionalna slišeča igralca košarke Marko Tomas, ki igra pri Ciboni, in Damjan Rudež, igralec Cedevite, ki sta zabila največ trojk. Tretje mesto pa si je primetal naš igralec Makuc.

Košarkarski turnir je potekal v okviru večdnevnega humanitarnega športnega dogodka z naslovom Pomoč je vedno »IN«. Na takšen atraktiven način so hrvaški gluhi reprezentanti zbirali sredstva za udeležbo na Svetovnem prvenstvo, ki bo prihodnje leto v italijanskem Palermu. Dobra ideja za naše športnike!

Kratek posnetek dogajanja si lahko ogledate na tej povezavi (posnetek ni v znakovnem jeziku): http://www.youtube.com/watch?v=7OwNz75E9jI&feature=player_embedded

USPEŠEN SEMINAR V FIESI

17. maj 2010

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je organizirala že tradicionalni dvodnevni izobraževalni seminar, ki je potekal 12. in 13. maja v večnamenskem objektu Zveze v Fiesi. Seminarja se je udeležilo več kot 50 udeležencev iz vse Slovenije: predsedniki, sekretarji in člani vseh 13 društev, tolmači in strokovni delavci ter druga zainteresirana javnost.

Frida Planinc, predsednica ZDGNS, je otvorila seminar. Sekretar Matjaž Juhart je povezoval celotno dogajanje.

V prvem delu seminarja so se društva predstavila s svojimi ključnimi dejavnostmi.

Milan Kotnik, sekretar DGN Maribor Podravje, je predstavil temo zaposlovanja gluhih in naglušnih v programu javnih del. Letos je društvo uspelo zaposliti tri svoje člane. Med njimi Leo Lukner.

Celjsko društvo je predstavilo delovanje invalidskega podjetja Zaupanje, ki ga vodi Brane Drevenšek. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1991 na pobudo tedanjega sekretarja Adema Jahjefendića. Danes zaposluje deset oseb, od tega štiri gluhe in naglušne člane in enega delovnega invalida.

Edini Dnevni center za gluhe v Sloveniji zaenkrat deluje v okviru DGN Ljubljana. Nataša Kordiš, sekretarka DGN Ljubljana, je med drugim povedala, da se program  Dnevnega centra izvaja pet dni na teden v prostorih društva na Zadobrovi in je namenjen gluhim, naglušnim in gluhoslepim, starejšim od 65 let.  

V DGN Auris Kranj dajejo velik poudarek spletnemu informiranju svojih članov. Predsednik društva Boris Horvat je spregovoril o pomenu nove spletne strani. Sekretarka Zlata Crljenko pa je predstavila poseben program društva, namenjen vključevanju gluhoslepih članov v družbo in informiranju v njim prilagojeni tipovno-znakovni obliki.

MDGN Slovenske Konjice s svojo pojavnostjo dvigujejo prepoznavnost problematike gluhote, slovenskega znakovnega jezika in lastnega društva v lokalni skupnosti. Zgledno sodelujejo s Splošno knjižnico in s Centrom za kulturne prireditve, je povedala sekretarka društva Vanja Marinšek. 

Drugi del seminarja je bil rezerviran za naglušne. Problematiko naglušnih in dejavnosti Centra možnosti je predstavil predsednik Odbora naglušnih Franc Kos v sodelovanju s sekretarjem odbora Adijem Jahjefendićem. Katja Ašenberger, podpredsednica odbora, je zbrane opozorila na zapostavljenost mladih z okvaro sluha in osvetlila problem nedostopnosti fakultet gluhim in naglušnih ter študentom s polževim vsadkom. Tema nizke izobraženosti gluhih je spodbudila burno razpravo.

Martin Žnidaršič in Bojan Čustič sta opisala svojo študijsko izkušnjo.

Drugi dan seminarja je bil rezerviran za zakonodajo, saj so trenutno v pripravi različni zakoni, ki se dotikajo oseb z okvaro sluha. Direktor Direktorata za invalide mag. Cveto Uršič in Mitja Žiher z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve sta odgovarjala na vprašanja, kaj bo nova zakonodaja in modernizacija pokojninskega sistema prinesla gluhim, naglušnim, gluhoslepim in ljudem s polževim vsadkom.

Za tolmačenje celotnega seminarja sta skrbeli Ljubica Podboršek in Natalija Koren. Za FM sisteme za naglušne je poskrbel Milan Zupanc. Organizacija seminarja je bila brezhibna. Za to sta najbolj zaslužni Saša Rijavec Škerl in Maja Vilar. Vsem hvala!

Kljub natrpanemu urniku je v Fiesi nekaj časa vendarle ostalo za neformalno druženje in skupinsko fotografijo.

O vsebinah seminarja v Fiesi bomo podrobneje poročali v video prispevku Spletne TV. Vabljeni k ogledu!

PREMIERA FILMA O KOŠARKARSKEM TRENERJU PETRU BRUMNU

17. maj 2010

Peter Brumen je človek, ki je slovensko košarkarsko reprezentanco gluhih in naglušnih povedel na svetovni vrh. O Brumnovem življenju, trenerskem delu z ranljivimi skupinami in njegovih vrednotah je režiser Jurij Gruden posnel dokumentarni film z naslovom "Na koncu Tržaške". Pri nastajanju filma so med drugim sodelovali gluha reprezentanta Saša Lukič in Primož Kirn ter bivši sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Aljoša Redžepovič. V filmu je bilo uporabljeno arhivsko gradivo Zveze.

Premiera filma bo 27. maj ob 15.30 v Kinodvoru v Ljubljani. Vabljeni k ogledu športne legende!

VABILO NA OKROGLO MIZO - KARIERNI RAZVOJ ŠTUDENTOV S POSEBNIMI POTREBAMI

10. maj 2010

Vabimo vas na okroglo mizo »Dobre prakse kariernega razvoja študentov s posebnimi potrebami«, ki bo v sredo, 12.5.2010 od 12. do 14. ure na Fakulteti za upravo v predavalnici P1. Okrogla miza bo tolmačena v slovenski znakovni jezik. 

Fakulteta za upravo je v sodelovanju z Društvom študentov invalidov Slovenije in v sklopu Centra za razvoj pedagoške odličnosti (CRPO) pripravila okroglo mizo, na kateri bodo študenti, absolventi in diplomanti s posebnimi potrebami z različnih fakultet občinstvo seznanili s svojimi izkušnjami pri premagovanju ovir med študijem v okviru Erasmus izmenjave, med opravljanjem prostovoljnega dela v tujini, prakse doma in iskanjem zaposlitve v normalnem delovnem okolju. Okrogla miza bo prispevala k razvoju kompetenc študentov s posebnimi potrebami in jih pomagala pri vključiti v poslovno življenje po končanem študiju.

TUDI DANCI GLEDAJO NAŠO SPLETNO TV

4. maj 2010

V okviru projekta »Zaposlovanje in usposabljanje gluhih in naglušnih za informiranje v njim prilagojenih tehnikah«, ki ga financira Evropski socialni sklad, bo ekipa Spletne TV obiskala dansko televizijo za gluhe, dansko zvezo gluhih in druge sorodne organizacije.

Danski kolegi so program naše Spletne TV uvrstili na svojo spletno stran: http://deaf.dk/viden-om-doeve/del-dine-historier. To po eni strani pomeni veliko priznanje našemu delu, povečuje pa tudi prepoznavnost našega programa in ZDGNS v Skandinaviji. 

Udeleženci delovne ekskurzije se bomo seznanili z njihovim načinom dela in z uporabo različnih sodobnih tehnologij. Danci so se na primer v živo javljali z lanskoletnih olimpijskih iger Deaflympics s Tajvana. Z obiskom bomo strokovno nadgradili delo Spletne TV v korist naših uporabnikov in gledalcev.

SVOBODA MEDIJEV JE POD VPRAŠAJEM

3. maj 2010

3. maj je svetovni dan svobode medijev. Politično in finančno neodvisni, verodostojni in nepristranski mediji so pomembni za obstoj in razvoj demokracije. Vendar medijske vsebine celo v razvitih državah vse bolj krojijo zasebni interesi in kapital. Po ocenah ameriške nevladne organizacije Freedom House je svoboda medijev po svetu lani osmo leto zapored nazadovala.

Spletna TV in njeni soustvarjalci pomagamo ustvarjati bolj pluralno medijsko okolje Slovenije, upoštevajoč informacijske interese občinstva, ki je izključeno iz drugih množičnih medijev. Še naprej si bomo prizadevali za nepristransko poročanje, opozarjali bomo na krivice, kršenje človekovih pravic in iskali resnice. Spremljajte nas!

»V ŠALO ZAVITE RESNICE« - PREDSTAVA PANTOMIME

Kdaj: V četrtek, 6. maja 2010, ob 20.30 uri

Kje: Klub Cankarjevega doma, Ljubljana

Andrés Valdés, pantomimik in profesor pantomime in mima iz Ljubljane, rojen na Kubi, je ustvaril novo predstavo »V šalo zavite resnice«. S pantomimo, izrazito obrazno mimiko in z gibi, ki so sorodni znakovnemu jeziku in izražanju gluhih, Valdés na komičen način predstavi znane pregovore in reke. Šale gredo tudi na račun nas samih, naših navad in stereotipov slovenske družbe. Pri predstavi sodelujeta Jana Kovač Valdés in Veronika Valdés. Vabljeni k ogledu!

Kmalu vas bomo povabili tudi k ogledu zanimivega intervjuja Spletne TV z Andrésom Valdésom in Jano Kovač Valdés.

SKUPŠČINA ZDGNS 2010

16. april 2010

V soboto, 10. aprila, je v skladu s statutom potekala 35. redna skupščina Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki se je je udeležilo 18 od 20 delegatov.

Delo Zveze v letu 2009 je povzel sekretar Matjaž Juhart. Zveza je bila na vseh področjih zelo aktivna in uspešna. Tako na lokalni kot državni ravni so bili realizirani vsi posebni socialni programi, kar je zelo pomembno, saj ustvarjajo enake možnosti in pomagajo pri vključevanju uporabnikov v življenje in delo. Rezultati kažejo na izjemen pomen informativnih programov Zveze pri premagovanju komunikacijskih ovir in na veliko gledanost teh programov, ki so dostopni vsem uporabnikom. V preteklem letu je začel delovati Klicni center za gluhe in slovenska nacionalna televizija je začela tolmačiti TV Dnevnik v znakovni jezik. To je vsekakor velik napredek na področju zmanjševanja informacijske vrzeli. Izpostavimo še podelitev državnega jezikovnega priznanja Zvezi za razvoj znakovnega jezika oziroma za multimedijski slovar s 7000 gesli in podelitev državnega priznanja za življenjsko delo na področju socialnega varstva nekdanjemu sekretarju Zveze, mag. Aljoši Redžepoviču.

Predsednica Zveze Frida Planinc je poudarila, da je treba v prihodnje okrepiti pridobivanje sredstev, predvsem v razmerju do občin. Verjetno bo treba poiskati dodatna sredstva preko javnih razpisov in sponzorskih sredstev. Kar seveda vključuje veliko dodatnega napora in ambicij tako Zveze kot posameznih društev.

Najpomembnejši cilj je ohraniti finančno stabilnost FIHA, je poudaril sekretar. Zveza bo delovala tudi na področju zakonodaje. Trenutno je v obravnavi kar 12 zakonov, ki se neposredno navezujejo na gluhe in naglušne. Predvsem je pomembno, da v dogovoru z državo izborimo čim več pravic v Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov, Zakonu o osebni asistenci, zakonu o SPIZ in v Zakonu o elektronskih komunikacijah.

PO 16 LETIH PONOVNO KEGLJAMO

16. april 2010

V Mariboru, v dvorani Tabor, je 10. aprila potekal mednarodni kegljaški turnir, ki se ga je udeležilo 21 kegljačev iz Slovenije in iz tujine. Domači Maribor je zastopalo 8 moških in 3 ženske, iz madžarskega kraja Zalaegerszeg pa je prišlo 8 moških in 2 ženski.

   Kegljaški turnir je potekal v dvorani Tabor.

Med ženskami je največ kegljev podrla Krisztina Koltai (344). Druga je bila Andrea Boda (332), tretja Jana Mertnik (312). Ekipno so prepričljivo zmagale gostje iz Madžarske. Najboljši moški kegljač je bil Tomaž Klemen (528), Robert Marolt je bil drugi (460), Milan Marolt pa je osvojil tretje mesto (420). Zmagala je domača ekipa Maribor A (1809 kegljev). Čestitamo!

Glavni pobudnik in organizator tekmovanja je bil Robert Marolt, ki nam je posredoval podatke o uvrstitvah in fotografije. Hvala tudi Tomažu Klemnu, ki je ekipam razložil pravila igranja ter Ivanu Gragarju in Milanu Mertniku za pomoč pri organizaciji. Kegljanje vendarle še ni potonilo v pozabo!

DALAJLAMA TUDI V ZNAKOVNEM JEZIKU

2. april 2010

Tibetanski duhovni vodja 14. dalajlama Tenzin Gjatso se je med 5. in 7. aprilom mudil na neuradnem  obisku v Mariboru na povabilo Mestne občine Maribor, Univerze v Mariboru, Prve gimnazije Maribor, Društva za boljši svet in Društva Joga v vsakdanjem življenju. Nobelov nagrajenec za mir po vsem svetu širi nauk o nenasilju in opozarja na pravice manjšin. Organizatorji so poskrbeli tudi za gluho in težko naglušno publiko, ki je predavanje dalajlame lahko spremljala v znakovnem jeziku. Zahvaljujemo se tolmački Suzani Novak za vso pomoč in Lidiji Salamon iz mariborskega društva za fotografije.

  Dalajlama je v družbi mariborskega župana Kanglerja in rektorja mariborske Univerze dr. Rozmana v mestnem parku posadil drevo miru.

Najpomembnejši javni dogodek se je odvijal v torek, 6. aprila 2010, ko je dalajlama pred polno dvorano Tabor predaval o »Etiki za novo tisočletje«. Predavanje je pritegnilo obiskovalce iz cele Slovenije in tujine. Predavanje je tolmačila tolmačka slovenskega znakovnega jezika Suzana Novak.

DOBRA GLEDANOST TV DNEVNIKA S TOLMAČEM

2. april 2010

Javni zavod RTV Slovenija je 15. decembra 2009 na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije prvič v zgodovini začel neposredno prenašati TV Dnevnik v slovenskem znakovnem jeziku, in sicer vsak dan ob 19. uri na svojem tretjem programu. Izjemoma, če se zavleče prenos parlamentarnih sej, je oddaja prestavljena na kasnejši termin.

Po treh mesecih predvajanja TV Dnevnika s tolmačem smo med vami preverili, ali spremljate informativno oddajo na RTV Slovenija, katere teme vas najbolj zanimajo, kakšne so pomanjkljivosti in katere oddaje bi si v prihodnje še želeli spremljati s tolmačem. Anketa je pokazala, da je tolmačenje TV Dnevnika vsaj malo pripomoglo k boljši informiranosti gluhih in težko naglušnih ter k temu, da se ta skupina gledalcev ne počutijo več (toliko) izključene.

Vabljeni k ogledu ankete: http://www.zveza-gns.si/video-prispevki/aktualno/ste-zadovoljni-s-tolmacenjem-tv-dnevnika-v-szj/

KAJ NOVI ZAKON O DOLGOTRAJNI OSKRBI PRINAŠA GLUHIM IN NAGLUŠNIM?

1. april 2010

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravlja nov predlog »Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo«, ki bo enotno in celovito uredil sistem dolgotrajne oskrbe za kronično bolne, invalidne in oslabele osebe, ki pri opravljanju vsakodnevnih opravil potrebujejo delno ali popolno pomoč drugega. Zakon naj bi vsem državljanom Slovenije, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, zagotovil enakopraven dostop do takšne pomoči, ki bo zagotovljena z obveznim zdravstvenim zavarovanjem.

Z novim zakonom bodo tudi gluhi in naglušni vključeni v sistem invalidskega varstva, iz katerega so bili do sedaj izključeni. Zakon naj bi jim zagotovil določene tehnične pripomočke – o tem, katere, še tečejo pogajanja. Poleg tega naj bi zakon gluhim omogočal osebnega pomočnika – tolmača pri dnevnih opravilih.Predsednica ZDGNS Frida Planinc je opozorila, da zakon ne ureja dolgotrajne oskrbe starejših gluhih oseb v posebnih domovih, kjer bi bili zaposleni tudi tolmači. Zveza bo še naprej aktivno sodelovala pri pripravi novega zakona.

PROKOFJEVA SKULPTURA NA DRŽAVNI RAZSTAVI 

1. april 2010

Aleksander Prokofjev, uspešen naglušni likovnik, se je s svojo ekološko-osveščevalno skulpturo »Laokoonova skupina« uvrstil med 50 najboljših del ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev.  

Aleksander Prokofjev, Ljubljana »Laokoonova skupina 1-3000 2009, 140 x 60 x 55 cm

Gre za državno razstavo v okviru vsakoletnega razpisa Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Sklad je za sezono 2009/2010 razpisal teko »Kolaž«, ki je umetnikom pustila odprte roke glede vsebine in sloga. Tako se je Prokofjev odločil za 3D sodobno upodobitev grškega mita o Laokoonu, ki sta ga, ker ni ubogal bogov, pičili kači. Razstava je na ogled v Pilonovi galeriji v Ajdovščini do 2. aprila 2010. Nato se bo razstava selila še v Delavski dom Trbovlje (od 16. aprila do 9. maja 2010) in v Dolenjski muzej Novo mesto (od 1. oktobra do 17. novembra 2010). Vabljeni!

GOVOR DALAJLAME V SLOVENSKEM ZNAKOVNEM JEZIKU

23. marec 2010

Tibetanski duhovni vodja 14. dalajlama Tenzin Gjatso bo od 5. do 7. aprila na obisku v Sloveniji. Dalajlama že več kot pol stoletja živi v izgnanstvu v indijskem mestu Dharamsala. Leta 1989 je prejel Nobelovo nagrado za mir za svoja prizadevanja za nenasilen boj tibetanskega naroda za osvoboditev izpod Kitajske, za ohranitev tibetanske vere, kulture in jezika.

Najpomembnejša javna dogodka ob obisku dalajlame v Sloveniji se bosta odvijala v torek, 6. aprila 2010 v Mariboru. Ob 10. uri bo dalajlama nagovoril dijake pred Prvo gimnazijo v Mariboru, ob 13. uri pa bo potekalo javno predavanje v dvorani Tabor. Na obeh dogodkih bo prisoten tolmač slovenskega znakovnega jezika. Vljudno vabljeni!

IMAMO DRŽAVNE PRVAKE V BOWLINGU

4. marec 2010

V soboto, 27. februarja, je v Klubu 300 v Ljubljani potekalo Državno prvenstvo gluhih in naglušnih v bowlingu. Tekmovanja se je udeležilo 9 moških in 5 ženskih ekip.

Največ kegljev so podrle tekmovalke DGN Celje in postale državne prvakinje v bowlingu. 

Drugo mesto je osvojila ekipa DGN Auris Kranj in tretje mesto DGN Ljubljana.

Med moškimi ekipami so zmagali DGN Ljubljana A. Drugo mesto je osvojila ekipa MDG Ljubljana A in tretje mesto MDG Ljubljana B.

Da so bili na koncu vsi zadovoljni, pa pričata skupinski fotografiji.

ZNAKOVNI JEZIK JE NAŠ MATERIN JEZIK

23. februar

Na svetu se govori približno 6912 jezikov. V Evropi obstaja okoli 80 izvirnih govorjenih jezikov, od tega  je le dobra četrtina oziroma 23 jezikov priznanih za uradne jezike, vključno s slovenščino. Preostali, nepriznani materini jeziki, kamor sodijo tudi znakovni jeziki, so ogroženi.

Da bi ohranili večjezičnost in kulturno raznolikost, od leta 1999 21. februarja vsako leto obeležujemo Mednarodni dan materinega jezika. Slovenski znakovni jezik je materin jezik skupnosti gluhih v Sloveniji. Zakon o rabi slovenskega znakovnega jezika gluhim omogoča jezikovno enakopravnost v slišeči družbi. Za njegov razvoj, poenotenje in širjenje prepoznavnosti pa skrbi posebna skupina za razvoj SZJ pri ZDGNS. Kmalu si boste lahko na teh straneh ogledali in naučili nove kretnje.

PUSTNI ODBOJKARSKI TURNIR V CELJU

19. februar

Pustna sobota je bila vesela in športna. V Celju so organizirali že tradicionalni odbojkarski turnir v maskah. Udeležilo se ga je devet ekip: Tigri in Dojenčki iz Maribora, ekipe Zaporniki, Apači in Košarkarji iz Celja, ekipa Indijancev iz družine Škof, pantomimiki Tihe stopinje in dve ekipi iz Ljubljane. Barvite in zabavne fotografije ter rezultate turnirja sta nam posredovala Valerija Škof in Mustafa Buljubašič.

Ekipe so postrojene in pripravljene na tekmo.

Apači so pripravljeni na boj. Ali verjemete, da je klovn čisto resen sodnik?

Ali indijanski ples prispeva k boljši igri? Bodo zaporniki pobegnili nazaj v zapor?

Po tekmi so seveda vsi prijatelji. Važno je sodelovati in se zabavati! Ne gre brez "gasilskih" fotografij.

Pokal je zasluženo odvojila ekipa Indijancev iz družine Škof. Drugi so bili ekipa Tihe stopinje in tretji Košarkarji iz DGN Celje C. Čestitamo!

Na turnirju so izbrali tudi najlepše maske. Najlepša skupinska maska so bili Tigri. Drugo mesto je pripadlo Dojenčkom, tretje pa Indijancem iz družine Škof.

Če imate še kakšno zanimivo, smešno, noro fotografijo s pustnega turnirja, nam jo posredujte na e-mail anita.ivacic@zveza-gns.si in jo bomo z veseljem objavili.

DONACIJA ELEKTRONSKE VARUŠKE

Velenje, 11. februar

Gluhi starši niso upravičeni do nobenega tehničnega pripomočka, ki bi jim pomagal otroka slišati. Nekaterim pomagajo babice in dedki, vsaj se mora znajti po svoje. Nekoč pa so se mame z otrokom povezale kar z vrvico. Vendarle pa si želijo biti gluhi starši neodvisni, zato so se obrnili na svoja društva, ki so jim pomagala spisati prošnjo za pridobitev elektronske varuške. Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik je po prejetju njihovih prošenj poiskala donatorja, in sicer je Rotary klub Ljubljana zagotovil denar za elektronske varuške. Le-te so v začetku februarja podarili šestim družinam, v katerih sta oba ali eden od staršev gluh oziroma naglušen.

Varuhinja človekovih pravic je povedala, da je v pogovorih s predstavniki gluhih in naglušnih spoznala njihove največje težave, med katerimi je tudi ta, da kot starši niso upravičeni do  pripomočka, s katerim bi lahko zaznali otroški jok in druge potrebe. Barbara Slana-Dacaj in Shkelzen Dacaj sta prejela elektronsko varuško: »V društvo sva poslala prošnjo za baby cry. Želela sva ga kupiti, vendar je zelo drag, zato sva prosila društvo. Ko sva dobila odgovor, da ga bova dobila, sva bila zelo vesela«. Gluhi Zali Žugič in naglušnemu Alešu Fajfarju »pripomoček pomaga, da veva, kdaj se morava zbuditi. Sedaj sva lahko brez skrbi tako ponoči kot podnevi, saj naju na jok otroka opozori elektronska varuška s svetlobnimi signali in vibriranjem«.

Vladimir Pezdirc, Predsednik Rotary kluba Ljubljana, je zagotovil, da bodo gluhim in naglušnim tudi v prihodnje skušali pomagati z donacijami. Hkrati pa je izrazil pričakovanje, »da bo država to enkrat dokončno uredila in bo takšna pomoč del obvezne pomoči, ki jo bo nudila gluhim in naglušnim«.

(NE)VARNA RABA INTERNETA?

10. februar 2010

Se vam je že pripetilo, da ste na spletu zagledali svojo fotografijo ali video posnetek v »čudnem« stanju ali v družbi, za katero nočete, da bi zanjo izvedeli vaši starši, prijatelji, znanci? Brez vašega soglasja je nekdo objavil vašo sliko, denimo na Facebooku, in sedaj se vam vsi smejijo za hrbtom …

Da se vam kaj takega ne bi zgodilo, je 12. februar imenovan za Svetovni Dan varne rabe interneta (Safer Internet Day). Na ta dan v več kot 50 državah po vsem svetu javnost opozarjajo na nevarnost neprevidnega objavljanja osebnih podatkov, slik, videov in drugih informacij na svetovnem spletu. Več informacij najdete na točki SAFE-SI: Premisli, preden se daš na net.

OBIŠČITE MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE Z VIDEO VODNIKOM

5. febraur 2010

Muzej novejše zgodovine Celje ob kulturnem prazniku vabi na brezplačen ogled stalne razstave "Živeti v Celju". To je prvi muzej v Sloveniji, ki ima video vodnik v znakovnem jeziku, zato si lahko gluhi in naglušni razstavo samostojno ogledajo. Zaradi omejenega števila video vodnikov Muzej naproša, da se v primeru večjih skupin predhodno najavite na telefonsko številko:   03/428-64-28  03/428-64-28    03/428-64-28  03/428-64-28 - prosite sekretarja, sorodnika. V primeru individualnih obiskov najava ni potrebna.

Dan odprtih vrat odprtih vrat poteka v nedeljo, 7. februarja, od 14. do 18. ure in v ponedeljek, 8. februarja, od 10. do 18 ure. Muzej se nahaja na Prešernovi ulici 17 v Celju.

OBISK PREDSEDNIKA REPUBLIKE

26. januar 2010

Naš studio je opremljen s sodobno, profesionalno snemalno opremo. Seveda poleg dobre tehnologije zaposlujemo tudi odlične gluhe in naglušne montažerje slike in slišečega montažerja zvoka. Zato se lahko spoprimemo tudi s tako zahtevnimi projekti, kot je na primer snemanje poslanice predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka.

Predsednik je posnel posebno poslanico, namenjeno slovenskim športnikom, ki se bodo udeležili zimskih olimpijskih iger v kanadskem Vancouverju. Poslanico predsednika republike si boste lahko kmalu ogledali na spletni strani predsednika, pa tudi na Spletni TV.

URESNIČEVANJE PRAVIC GLUHIH IN NAGLUŠNIH V LETU 2009

20. januar 2010

Urad Varuha človekovih pravic RS je tudi v letu 2009 precej pozornosti posvetil uveljavljanju pravic slušno prizadetih. Aktualna Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek – Travnik je sprejela ekipo Spletne TV. Pogovarjali smo se o dosežkih minulega leta in se dotaknili nerešenih problemov.

Urad Varuha je v letu 2009 obravnaval predvsem konkretne primere kršitev. Varuhinja je opozarjala na diskriminacijo gluhih študentov. Večkrat se je sestala in iskala pomoč tako na ministrstvu za šolstvo kot na ministrstvu za visoko šolstvo, da bi se našla sistemska rešitev za gluhe študente. Varuhinja ocenjuje, da na tem področju nismo bili posebej uspešni. Vsi  vodilni na univerzah so podrobno seznanjeni s problemom in so dali zagotovila, da bodo problem čim prej rešili.

Zakonsko je treba urediti pravico gluhih do tehničnih pripomočkov, saj jih nujno potrebujejo za samostojno življenje in delo. Edini pripomoček, ki ga država plača, je standardni slušni aparat za naglušne oziroma sistem FM v času obveznega šolanja. Gluhim ne prizna ničesar. Varuhinja si bo prizadevala, da se bo prenovljen Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, ki bo na pobudo Zveze vseboval seznam tehničnih pripomočkov za gluhe in naglušne, tudi dosledno izvajal. Opozorila je tudi na nezadostno odstranjevanje komunikacijskih ovir v javnih stavbah, to pomeni, da večina stavb še nima vgrajene indukcijske zanke za uporabnike slušnih aparatov.

Največji, navzven viden uspeh v letu 2009, je po mnenju dr. Zdenka Čebašek – Travnik korak Televizije Slovenije, ki je s tretjim programom omogočila, da lahko gluhi in močno naglušni neposredno spremljajo informativne oddaje, opremljene s slovenskim znakovnim jezikom.

V preteklem letu je Varuhinja zaznala le en primer zavračanja plačila tolmača pri zdravstvenih storitvah. Verjetno je bilo primerov več, a niso bili prijavljeni. Varuhinja meni, da bi na tem področju moralo več narediti ministrstvo za zdravje. Prav tako pa morajo gluhi sami opozarjati zdravnike na pravice, saj javne institucije niso v stanju, da bi vse zakone poznale in prebrale. Svetuje, da gluha oseba k zdravniku pride s posebnim dopisom in kopijo zakona, dokler ne bodo zdravniki dovolj osveščeni o problematiki.

V uradu Varuha bodo še posebej pozorni na primere nepravičnega odpuščanja ali diskriminacijsko obravnavo pri zaposlovanju. Če so bile vaše pravice kršene, se najprej obrnite na svoje društvo ali na Zvezo ali pišite Varuhinji na naslov: info@varuh-rs.si.

DONIRAJTE 0,5% DOHODNINE VAŠEMU DRUŠTVU

7. januar 2010

Zakaj bi 0,5 % svoje dohodnine pustili neizkoriščen, če jo lahko podarite vašemu društvu ali Zvezi in s tem pridobite tudi vi? Z vašo pomočjo oziroma donacijo dohodnine bomo poskrbeli za kakovosten in še bogatejši program društva oziroma Zveze na socialnem, športnem, kulturnem in informativnem področju.

Izpolnite priloženi dokument in ga posredujte na davčno izpostavo.

Obrazec za namenitev dela dohodnine

30 LET GLASILA IZ SVETA TIŠINE

6. januar 20010

Pred 30 leti, novembra leta 1979, je bil velik dan za vse gluhe in naglušne v Sloveniji, takrat je namreč izšla prva številka glasila Iz sveta tišine. Pobudnik in ustanovitelj glasila je bil nekdanji sekretar ZDGNS Aljoša Redžepovič, ki pravi, da je glasilo nastalo na željo in pobudo gluhih in naglušnih. S tem glasilom so gluhi začeli opozarjati nase in širšo javnost obveščati o tem, s kakšnimi težavami se soočajo v vsakdanjem življenju.

Da je bila ta odločitev pravilna, pa priča tudi dejstvo, da glasilo po 30-ih letih še vedno živi in izhaja vsak mesec. Prvi urednik glasila Iz sveta tišine je bil Bogo Jakopič, ki se še dobro spominja začetkov, ki pa, kot pravi, niso bili lahki.  Danes, v dobi računalnikov in digitalnega tiska je vse dosti lažje. Glasilo je bilo izredno dobro sprejeto, kar kaže tudi dejstvo, da je z začetnih 400 izvodov naklada narasla na 3500 izvodov.

Tukaj lahko prelistate Iz sveta tišine.

30-ODSTOTNO POVEČANJE GLEDANOSTI SPLETNE TELEVIZIJE

5. januar 2010

Prišel je čas, da se ozremo v staro leto, pogledamo, koliko smo naredili in kaj smo dosegli. Za čim boljšo predstavo uspešnosti in napredka Spletne televizije, smo za primerjavo vzeli leto 2008. Takrat so naši števci zabeležili 108017 gledalcev. V letu 2009 smo število obiskovalcev povečali na 135345, kar predstavlja skoraj 30-odstotno povečanje gledanosti. Potrebno je upoštevati tudi skupinske oglede Spletne televizije v društvih, ki jih naši števci zabeležijo samo kot enkratni ogled. Iz društev smo namreč prejeli obvestilo, da si gluhi in naglušni ob sredah skupaj ogledajo izbrane prispevke, kar poveča gledanost na letni ravni še za 20 tisoč ogledov. Gledalci so si na naši spletni strani ogledali 4.428.521 različnih podstrani in si z našim serverjem oziroma shranjevalnikom tekstovnih in video vsebin izmenjali 2148.69 GB podatkov.

Za naše gledalce smo pripravili 393 prispevkov s področja gluhote in naglušnosti, obravnavali smo pomembne politične teme, pripravljali svetovne, slovenske in evropske preglede, dokumentarne filme, prispevke v mednarodnem znakovnem jeziku, zabavne in poučne ter pogovorne oddaje in izvajali priredbo različnih oddaj komercialne in nacionalne televizije v želji, da vam omogočimo dostop do čim večjega števila različnih oddaj. Poročali smo z 21. poletnih olimpijskih iger v Tajpeju in razširili program z vsebinami v mednarodnem znakovnem jeziku. S tem smo dosegli pozornost gluhih v EU. Poročali in obravnavali smo tudi problematiko ter dosežke drugih skupin invalidov in tako začeli programsko shemo širiti. Naša znanja smo poglabljali tudi na strokovnem izobraževanju na BBC-ju v Veliki Britaniji in v Franciji. V slovenski medijski prostor smo vnesli nekatera spoznanja ter dobro prakso s področja produkcije medijskih vsebin za senzorne invalide.

V letu 2009 smo bili ponovno uspešni na razpisu za evropska sredstva, s katerimi smo ohranili delovna mesta za montažerje. V ekipi Spletne televizije sodelujejo tudi zananji sodelavci: novinarji, šest gluhih napovedovalcev, trije gluhi snemalci, bralci besedil, lektor, prevajalka, številni tolmači slovenskega znakovnega jezika in urednik.

Cilj Spletne televizije je gluhe in naglušne sodelavce usposobiti za kakovostno, samostojno delo na področju (spletnih in drugih) medijev, saj ta skupina senzornih invalidov praviloma nima možnosti tovrstnega dela v medijih zaradi komunikacijske ovire. Z novimi zaposlitvami je omogočen  profesionalni in osebni razvoj v smislu poklicnega usposabljanja in vključevanja na trg dela. V uredništvu Spletne televizije se zavedamo pomena dodatnih izobraževanj, zato smo za montažerje in snemalce izvedli številne delavnice, na katerih so poglabljali obstoječa znanja. Prav tako smo delavnice izvedli za gluhe napovedovalce, ker želimo, da naši gledalci dobijo informacije od uporabnikov, ki jim je znakovni jezik materni jezik.

Gluhi napovedovalci prejmejo pisana besedila v slovenskem knjižnem jeziku, ki jih morajo nato pretolmačiti v slovenski znakovni jezik. Ob tem pa velikokrat nastane težava, saj znakovni jezik ni enako razvit kot slovenski knjižni jezik.

Na delavnicah za gluhe televizijske napovedovalce smo razložili strokovne termine in težke besede, za katere slovenski znakovni jezik še nima kretnje, in s tem izboljšali njihovo razumevanje besedil. Znakovni jezik gluhih ima premalo standardiziranih kretenj, zato je prenos informacij otežen. Za mnogo besed slovenski znakovni jezik še nima ustrezne kretnje, zato jih gluhi črkujejo. Besede, ki jih slišeči uporabljamo vsak dan, kot so na primer koalicija, opozicija, referendum in mnoge druge, jih gluhi ne razumejo povsem. Zato smo pomen besede najprej morali razložiti v širšem kontekstu, potem pa v praktičnem delu poiskati in se naučiti ustrezne kretnje zanje. Usposabljanje je bilo namenjeno  razumevanje pomena besed, izboljšanju besednega zaklada in opismenjevanju. 

Gluhi večino informacij pridobijo po vizualni poti preko kretenj. Pisano besedo običajno slabše razumejo. Žal znakovni jezik še ne sledi razvoju knjižnega jezika, zato je potrebno velikokrat poiskati ustrezno kretnjo. Zato velja pohvala delovni skupini, ki se trudi s standardiziranjem novih kretenj.

Zato je pomembno, da gluha oseba tekst razume, ker je v napovedi osrednji lik prispevka. Če besedila ne razume, ga napačno prevede v znakovni jezik in gledalci lahko dobijo netočno ali celo napačno informacijo. V želji, da napovedovalci postanejo še boljši, bomo delavnice izvajali tudi letos.

Z našim delom smo v javnosti spodbudili razmišljanje o senzorni invalidnosti, saj so naši raziskovalni novinarji odpirali številne teme in spodbujali pozitivne spremembe, prilagoditve in razumevanje širše javnosti o tej nevidni invalidnosti.

Gluhi in naglušni državljani Slovenije imajo prvič v zgodovini svoj medij, tako da njihovi dosežki ne tonejo v pozabo, ampak so na spletu dostopni širši javnosti. Nenazadnje ima Spletna televizija tudi vpliv na širše javno mnenje. Z objavljenimi prispevki opozarjamo državo na njeno dolžnost ustvarjanja in zagotavljanja enakih možnosti in nediskriminacije svojih državljanov. Edini smo opozarjali na problematiko gluhih študentov. Spodbudili in sodelovali smo s RTV Slovenija, da je prisluhnila potrebam gluhih in omogočila Dnevnik v znakovnem jeziku. Opozarjali smo na potrebo umestitve indukcijske zanke v številne javne ustanove, kar je v nekaterih primerih že prineslo pozitivne rezultate. Opozorili smo na tolmačenje tiskovnih konferenc Vlade, varuhinjo človekovih pravic smo seznanili s potrebami gluhih in naglušnih itd.

Spletno televizijo, ki je medij prihodnosti, lahko gledate vsak dan, 365 dni v letu in 24 ur na dan.

Avtor: Tina Grošelj

DONACIJA PODJETJA PHILIPS ZA RAZVOJ SZJ

17. december 2009

Slovenski znakovni jezik je materin jezik gluhe skupnosti. Za njegov razvoj, poenotenje kretenj in pravil že dobri dve desetletji skrbi delovna skupina strokovnjakov pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS). Rezultat njihovega raziskovalnega dela je »Didaktični pripomoček za učenje in poučevanje SZJ«, ki je v letošnjem letu izšel v obliki CD-ja, zanj pa je Zveza prejela tudi Evropsko jezikovno priznanje.

Saša Rijavec Škerl, vodja programa za razvoj SZJ: »To je plod dolgoletnega dela skupine za razvoj SZJ, snemalcev, montažerjev. Uspelo nam je zbrati približno 6600 gesel in izdati v slovarju. Slovar je narejen tako, da se najprej pokaže standardizirano kretnjo, ista beseda pa je prikazana tudi v kretnjah iz različnih področij Slovenije«.

V različnih delih Slovenije za isto besedo uporabljajo različne kretnje, kar včasih vodi v nesporazume med gluhimi. Zato se je delovna skupina gluhih, tolmačev in drugih jezikovnih sodelavcev odločila, da bo izbrala za standard tisto kretnjo, ki je najbolj pogosto uporabljena oziroma najbolj razširjena po Sloveniji.  »S to standardizacijo želimo poenotiti kriterije poučevanja tečajev znakovnega jezika tako na fakulteti, na osnovnih in srednjih kot tudi na šoli za tolmače,« je pojasnil Matjaž Juhart, sekretar ZDGNS.

Raziskovanje in razvoj znakovnega jezika je zelo zapleteno in zamudno. Delovna skupina je bila doslej odvisna od Zveze, opremo si je morala sposojati od studia Spletne TV in čakati na proste termine snemanja. Odslej bo njihovo delo potekalo dosti lažje in nemoteno, saj so na Zvezi dobili svoje prenovljene prostore. Poleg tega je podjetje Philips Slovenija podarilo video tehnično opremo za nadaljnji razvoj slovenskega znakovnega jezika.

Sonja Lukman, predstavnica podjetja Philips Slovenija, je povedala, da so se v lanskem letu odločili z donacijo podpreti delovanje Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Pojasnila je, da v podjetju skrbijo za družbeno odgovornost in »Predvsem skušajo pomagati invalidnim otrokom, kar gluhi na nek način so, so senzorni invalidi. Z boljšo kakovostjo učenja jezika se tudi lažje vključujejo v družbo«. S pomočjo sodobne tehnične opreme podjetja Philips bo imela delovna skupina za razvoj SZJ bistveno boljše pogoje dela.

Slovarja slovenskega in mednarodnega znakovnega jezika bosta dostopna v vseh splošnih knjižnicah, kmalu pa tudi na spletu Zveze, saj se pojavlja vedno več potreb in interesa po učenju in poglabljanju znanja znakovnega jezika tako pri gluhih, naglušnih kot pri slišečih.

DNEVNIK RTV SLOVENIJA ODSLEJ TUDI V ZNAKOVNEM JEZIKU

15. december 2009

Televizija Slovenija je s 15. decembrom 2009 začela prenašati osrednjo informativno oddajo, Dnevnik, v slovenskem znakovnem jeziku. Neposreden prenos bo potekal vsak dan, ob 19. uri, na TV SLO 3. V kolikor se bodo seje Državnega zbora zavlekle v 19. uro, bo Dnevnik s tolmačem predvajan takoj po zaključeni seji na istem kanalu.

Frida Planinc, predsednica ZDGNS, je izrazila veselje: »Veseli smo, da se je TV SLO odločila prilagoditi in tolmačiti osrednja poročila ob 19. uri tudi gluhim in težje naglušnim. S tolmačem bodo lahko gluhe osebe, državljani RS, nemoteno spremljali osrednji informativni program televizije. S tem uresničujemo tudi Konvencijo ZN o pravicah invalidov, Ustavo RS, Zakon o uporabi SZJ in druge akte, ki urejajo dostopnost do informacij in komunikacij gluhim in naglušnim.«

Frida Planinc, predsednica ZDGNS, je izrazila veselje ob uvedbi tolmačenja Dnevnika RTV Slovenija.

Jože Možina, direktor Televizije Slovenija, je ob tej priložnosti povedal: »Danes je dan, ko imamo toplejša srca, saj bomo del programske ponudbe odprli tudi tistim gledalcem, ki so bili do sedaj neupravičeno zapostavljeni.«

BIVŠI SEKRETAR ZDGNS PREJEL PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO DELO

Ljubljana, 9. december 2009

Bivši sekretar ZDGNS mag. Aljoša Redžepovič je prejel visoko državno priznanje za življenjsko delo na področju socialnega varstva, in sicer za več kot trideset let neutrudnega in požrtvovalnega dela z gluhimi in naglušnimi. Vztrajno se je boril, da bi jim bile priznane osnovne človekove pravice ter da bi dobili enakopraven položaj v primerjavi z drugimi kategorijami invalidov.

Delo in zapuščina mag. Aljoše Redžepoviča je izjemna. V 31-letnem delovanju pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije si je kot sekretar prizadeval za izboljšanje pravno-socialnega položaja, življenja in priznanja pravic gluhe in naglušne skupnosti. S svojo dejavnostjo na domačem in mednarodnem področju, je sodeloval pri pripravi ključnih dokumentov, ki urejajo invalidsko in socialno-varstveno področje ter človekove pravice. Kot predstavnik nevladnega sektorja se je Redžepovič udeležil generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku leta 1992 ob Dekadi invalidov.

Širil je dejavnosti Zveze. Uvajal je posebne socialne programe, še posebej na informativnem področju, med drugim izdaja številnih publikacij, ustanovitev strokovne revije »Iz sveta tišine« in TV oddaje »Prisluhnimo tišini«, Spletne televizije, ki 24 ur na dan vse dni v letu oddaja na spletni povezavi www.gluhi.si. V medijski prostor je vnesel številne tehnološke novosti in izboljšave, s katerimi se je seznanil na podiplomskem usposabljanju na Tehničnem inštitutu za gluhe v ameriškem Rochestru.

Redžepovič je kot nekdanji  podpredsednik Sveta RTV Slovenije pomembno vplival tudi na programsko politiko nacionalne televizije, da je del svojega informativnega programa postopoma prilagodila potrebam gluhe in naglušne publike ter uvajanje tolmačev ob volitvah.

Ves čas si je prizadeval za večjo vidnost, prepoznavnost in priznanje slovenskega znakovnega jezika, ki ga stroka ni priznavala. Bitka je bila zelo dolga, končno pa je bil leta 2002 sprejet Zakon o rabi slovenskega znakovnega jezika, ki je odpravil diskriminacijo gluhih.

Veliko napora je bilo vloženega v ustvarjanje boljših pogojev dela in izvajanja socialnih programov v okviru Zveze in društev. Odločitve za nakup nepremičnin na Drenikovi v Ljubljani, v Kranjski Gori, Fiesi, v Piranu in v Moravskih Toplicah so bile daljnovidne, saj so izredno doprinesle k ustvarjanju možnosti za izvajanje posebnih socialnih programov, ki omogočajo lažje vključevanje v življenje in delo, ustvarjajo enake možnosti in odpravljajo diskriminacijo. Letne kapacitete pa omogočajo kakovostno preživljanje prostega časa, ohranjanje zdravja, druženja s sebi enakimi v svoji socialni sredini, priprave športnikov in kulturnikov ter brezplačno letovanje socialno ogroženim.

PTUJČANI SO DOBILI SVOJO PODRUŽNICO

Ptuj, 5. december 2009

Gluhi in naglušni s področja Ptuja so si dolgo želeli, da bi imeli društvo v svojem mestu. S trdim delom in prizadevanji vseh članov so 26. novembra letos, prav na rojstni dan matičnega mariborskega društva, ustanovili svojo podružnico na Ptuju. V podružnici pričakujejo okoli 90 naglušnih, gluhih in gluhoslepih članov vseh generacij, ki se bodo vsak petek družili v prostorih društva, ki se nahajajo v hiši Društva upokojencev Ptuj.

Sašo Letonja, predsednik podružnice Ptuj, je na svečani otvoritvi prostorov, povedal, da je otvoritev posvečena svetovnemu dnevu invalidov in napovedal bogat program: »Imeli bomo okrogle mize, ustvarjalne delavnice, izobraževanja, predavanja. Tudi razne programe na kulturnem področju in športnem področju.« Marca letos so preko programa javnih del zaposlili eno gluho osebo, ki ostarelim gluhim in naglušnim pomaga na domu in jim prenaša novice iz društva. V prihodnje si bodo prizadevali za nove zaposlitve.

Župan Ptuja Štefan Čelan je obljubil podporo delovanju društva ter predsednika in člane pozval, da se pridružijo na enem od naslednjih kolegijev županov Spodnjega Podravja in predstavijo programe in načrte. Župan je izrazil prepričanje, da bodo imeli tudi ostali župani občin posluh za podporo tovrstnih dejavnosti.

NACIONALNO JEZIKOVNO PRIZNANJE RAZVIJALCEM ZNAKOVNEGA JEZIKA

Ljubljana, 2. december 2009

»Multimedijski didaktični pripomoček za učenje in poučevanje slovenskega znakovnega jezika ter mednarodne kretnje«, ki ga je razvila in v DVD obliki izdala strokovna skupina za razvoj SZJ pri Zvezi gluhih in naglušnih Slovenije, je prejel nacionalno jezikovno priznanje. Priznanje podeljujeta Center RS za mobilnost in evropske programe, izobraževanja in usposabljanja v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport.

Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, je ob tej priložnosti dejal: »Jezik označuje človeka. Človek brez jezika ni človek. Zato so čisto naravno in spontano gluhi sami razvijali kretnje, da so si lahko razložili pomene stvari. Ker je bil znakovni jezik dolga leta prepovedan, tudi v šolah za gluhe, se sistemski razvoj jezika za gluhe nikoli ni odvijal. Po sprejemu Zakona o uporabi znakovnega jezika, gluhi vstopajo v življenje in kulturo. Ugotavljajo, da ni kretenj, ki bi označevale posamezne besede. Z višjo izobrazbo gluhih in potrebami gluhih, da dobivajo informacije z različnih področij, se je pokazala potreba, da se raziščejo posamezne kretnje, in da se vsaki posamezni besedi določi kretnja.«  

Slavko Pavlič in Meri Möderndorefer, člana skupine za razvoj slovenskega znakovnega jezika, se že tri desetletja ukvarjata z raziskovanjem in razvojem SZJ. »Na podlagi različnih kretenj, smo naredili standard. Izbrali smo eno kretnjo, ki se najbolj uporablja. Znakovni jezik razvijamo zato, ker imajo gluhi zelo siromašen zaklad kretenj. Potrebno jim je dati več kretenj. Gluhi smo tisti, ki moramo sami ustvarjati jezik. Besede poznamo, a potrebno jim je dodati še kretnje. Tako da se bodo tudi gluhim širila obzorja, da bodo razumeli vedno več stvari in da bomo imeli tudi izobražene gluhe, ker jih je ta trenutek zelo malo. To je zelo pomembno. Pa tudi razvoj znakovnega jezik je zelo pomemben za naše tolmače in za vse ljudi, ki jih zanima znakovni jezik.«  

Pavlič je še dodal, da »Delo naše skupine še zdaleč ni končano. Mislim, da tudi nikoli ne bo. To je delo za vse naslednje generacije«. Znakovni jezik je živ in se razvija skupaj z govorjenim jezikom.

Na podelitvi priznanj je Igor Lukšič; minister za šolstvo in šport, izrazil prepričanje, »da je priznanje šlo v prave roke. Da je znakovni jezik potreben posebne pozornosti in da ga je potrebno še naprej razvijati, saj so znakovni jeziki pomemben del evropske znakovne različnosti. Njihovo izrazno sredstvo so kretnje in znaki, ne besede. Po slovnični zgradbi in skladnji pa so tako bogati kot govorni jeziki.«

Zveza si bo prizadevala, da bi država v prihodnje sprejela ustrezno zakonodajo, s katero bo omogočila ustanovitev posebnega inštituta za sistematični razvoj SZJ, ali pa eno izmed obstoječih organizacij pooblasti, da deluje na tem področju.