Dopolnjeni sodni red povečuje dostopnost sodnih razprav tudi osebam z okvaro sluha

Ministrstvo za pravosodje je na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije preučilo dostopnost sodnih obravnav osebam z okvaro sluha in dopolnilo sodni red. Po prepričanju pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča gre za majhen korak, ki pa bo vsem osebam, zlasti invalidom, omogočil enakopravno udeležbo v sodnih postopkih.

Dopolnjeni sodni red, ki velja od novega leta, v 3. točki 223. člena navaja, da morajo invalidi ali osebe s posebnimi potrebami, sodišču pred narokom sporočiti, da bodo uveljavljali pravico do enakopravnega sodelovanja v postopku in navesti, kakšne prilagoditve potrebujejo.

Predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, Mladen Veršič, je pojasnil, kakšne prilagoditve potrebujejo gluhi, naglušni in gluhoslepi: »Gluhi potrebujejo tolmača slovenskega znakovnega jezika, naglušni potrebujejo slušno zanko ali FM sistem, posebej dragocen je tudi zapisnikar, ki neposredno pretvarja govor v tekst in tega lahko oseba z okvaro sluha sproti bere. Tako lahko nemoteno in neobremenjeno, da bi kaj pomembnega preslišal, spremlja postopek na sodišču. Medtem pa gluhoslepi rabijo tolmača oziroma asistenta in tehnične prilagoditve«. V Sloveniji živi približno 65.000 oseb s slušnih aparatom. 1500 je gluhih in okoli  65 gluhoslepih. 400 oseb pa je že prejelo polžev vsadek: »Zato lahko trdim, da je pravosodno ministrstvo s dopolnitvijo sodnega reda naredilo velik korak naprej v doseganju dostopnost za vsaj deset odstotkov državljanov.

Minister Goran Klemenčič je povedal, da so poleg spremembe sodnega reda z intenzivnim sodelovanjem z zvezo pripravili nabor tehničnih ukrepov za tiste, ki ne obvladajo slovenskega znakovnega jezika, in zagotovili evropska sredstva: »in verjamem, da bo v kratkem na sodiščih vsaj ena dvorana tehnično opremljena tudi z brezžičnimi slušalkami, je napovedal Klemenčič«.

Dodaten korak k enotni obravnavi na sodiščih, je po njegovem mnenju program izobraževanj o potrebah invalidov za sodno in tožilsko osebje. Napovedal je še, da bodo do konca leta ali v začetku naslednjega leta vsa okrožna sodišča, ki tega še nimajo, opremili z ustreznimi fizičnimi dostopi za invalide. »Če kdo, mora prav ministrstvo za pravosodje skrbeti za enako obravnavo vseh oseb v sodnih postopkih ter ponuditi pravne, tehnične in tudi povsem človeške rešitve za to, da take ali drugačne okvare ali težave v komunikaciji ne vplivajo na dostop in razumevanje v smeri zaščite pravnih pravic,« je dejal Klemenčič.

Za ozaveščanje in informiranje o tej problematiki bo sicer služil Center za komunikacijsko dostopnost in svetovanje o tehničnih prilagoditvah za osebe z okvaro sluha, ki ga je zveza danes tudi uradno odprla. Predstavil ga je Adem Jahjefendić, strokovni sodelavec Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Njegov namen bo: »informirati, ozaveščati in opozarjati na ovire in zagotavljanje rešitev za njihovo odpravljanje«. Med njimi je izpostavil: »90 objektov, ki so že opremljeni z indukcijsko slušno zanko, na spletni strani zveze pa najdete zemljevid objektov, kjer si lahko izposodite FM sistem, individualno slušno zanko«. In dodal, :« Tako kot imajo gluhi pravico do tolmača imajo naglušni pravico do tehničnih rešitev, ki ne zahtevajo nobenih projektnih sprememb, gradbenih. Lahko so izvedljive in odvisne od volje ljudi in tistih, ki te storitve izvajajo«.

Goran Kustura, generalni sekretar Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije je izpostavil pomembno vlogo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije v naslavljanju in zagotavljanju ustreznih rešitev v državi za osebe z okvaro sluha in jo označil za: »najbolj prodorno invalidsko organizacijo v Sloveniji«.

Anton Petrič, strokovni sodelavec Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije je v svoji predstavitvi potreb gluhih in gluhoslepih kot ključno za enakopravno sodelovanje v postopkih izpostavil potrebo po strpnosti pravosodnih organov in zagotovitev vseh prilagoditev, saj so sodni postopki, na primer zapuščinska razprava, za te ljudi običajno zelo stresni. Predvsem za ljudi z nizko stopnjo izobrazbe, saj težko sledijo in razumejo vsebino postopka. Izpostavil je tudi podhranjenost sodno zapriseženih tolmačev za gluhoslepe.

Darja Pajk, podpredsednica Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, je uvodoma pojasnila, da medtem ko napredek omogoča vse daljšo življenjsko dobo, po drugi strani postaja okvara sluha najpogostejša invalidnost po 75. letu starosti. Nadaljevala pa s konkretno izkušnjo naglušne matere, ki se je v sodni dvorani poleg stresnega sodnega postopka soočila predvsem z dejstvom, da zaradi svoje naglušnosti ne more slediti obravnavi, medtem ko se je odločalo o njej življenjsko pomembni zadevi. Zato je pozdravila dopolnjeni sodni red oziroma zagotavljanje dostopnosti pravosodnih organov in postopkov invalidom.

Mag. Tina Grošelj

Podobni prispevki