Dostop do zdravstvenih informacij je človekova pravica: zakaj je toliko gluhih ljudi izvzetih?

Dostop do zdravstva in zdravstvenih informacij je osnovna človekova pravica, kljub temu pa je mnogim gluhim osebam dostop do njih onemogočen.

15. in 16. maja je posebna poročevalka Združenih narodov za pravice invalidov Catalina Devandas Aguilar v Ženevi v Švici gostila srečanje skupine strokovnjakov. Srečanje je bilo osredotočeno na pravice invalidnih oseb do najvišjih možnih standardov telesnega in duševnega zdravja. Posebna poročevalka Augilarova je na srečanje povabila tudi Svetovno zvezo gluhih (WFD). G. Colin Allen, predsednik Svetovne zveze gluhih, je izbral dr. Petra C. Hauserja z Nacionalnega tehničnega inštituta za gluhe (NTID) pri Tehnološkem inštitutu Rochester, da na srečanju sodeluje kot strokovnjak v imenu Svetovne zveze gluhih.

Hauser je govoril o zdravstvenem stanju gluhih posameznikov in dostopu do zdravstvene nege ter zdravstvenih informacij, kar bo posebna poročevalka uporabila za oblikovanje poročila, ki ga bodo predstavili na 73. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov, ki se bo odvijalo septembra v New Yorku.

»Raziskava je pokazala, da gluhe osebe sedemkrat pogosteje trpijo zaradi srčno žilnih bolezni, visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni in kapi,« je povedal Hauser. »To pa zato, ker v preventivnem zdravstvu obstajajo občutne neenakosti in vrzeli v znanju.«

To neenakost gre deloma pripisati nižjim standardom ali pomanjkljivemu izobraževanju gluhih, izgubi stranskih priložnosti izobraževanja in izolaciji. Proces zagotavljanja dostopa do zdravstvenih informacij se začne z rojstvom, je pojasnil, in zdravje gluhih je neposredno povezano s 24. členom Konvencije o pravicah invalidov (CRPD), ki se osredotoča na izobraževanje.

»Če gluhim otrokom ne omogočimo njihove pravice dostopa do jezika v zgodnji fazi življenja, potem bo prikrajšanje za jezik vplivalo na njihovo izobraževanje,« je pojasnil. »To vključuje tudi zdravstveno izobraževanje, ki neposredno vpliva na njihovo poznavanje zdravja in pismenost. Države podpisnice morajo sprejeti primerne ukrepe, da pospešijo učenje znakovnega jezika in promocijo jezikovne identitete skupnosti gluhih.«

Tako Hauser kot drugi strokovnjaki so na srečanju izpostavili nekaj primerov pomanjkanja dostopa do zdravstvenih informacij in zdravstvene nege za gluhe posameznike. Velike kršitve človekovih pravic so se pojavile v primerih, ko so bile gluhe osebe hospitalizirane brez prisotnosti tolmačev.

»Obstajajo primeri, ko je bila zagotovljena zdravstvena oskrba brez poduka o privolitvi ravno zaradi pomanjkanja dostopa do komunikacij,« je povedal Hauser. »To je kršenje človekovih pravic v smislu 14. in 17. člena CRPD. Obstaja velika potreba po večjem številu usposobljenih tolmačev za znakovni jezik, ki so specializirani za tolmačenje na področju zdravstvene nege.«

Hauser je poudaril, da dostopa do ustanov zdravstvene nege ne potrebujejo le gluhi pacienti, pač pa tudi starši gluhih in družinski člani. Izpostavil je nekaj primerov, ko je bil gluhim posameznikom onemogočen dostop do zdravstvenih strokovnjakov, ki so obravnavali njihove najožje družinske člane.

»Zdravstvene informacije morajo biti dostopne gluhim posameznikom po vsem svetu v njihovih znakovnih jezikih,« je povedal. »Univerze morajo zagotavljati šolanje za ponudnike zdravstvene nege, da bodo lahko pridobili informacije, kako delati z gluhimi posamezniki. Poleg tega je nujno, da ponudniki zdravstvene nege, posebej tisti s področja duševnega zdravja, tekoče obvladajo znakovne jezike, da bodo lahko neposredno obravnavali gluhe posameznike.«

Potrebe gluhih posameznikov na področju duševnega zdravja v tem trenutku niso zadovoljene in situacija se včasih še poslabša zaradi prejema psihiatrične oskrbe, kjer nimajo dostopa do komunikacij. Včasih, pojasnjuje Hauser, gluhe posameznike zaklenejo brez kakršnega koli pojasnila zakaj, in to situacijo le še zaostruje.

Hauser je zaključil s priporočilom, da naj bi sami gluhi posamezniki imeli več priložnosti za izobraževanje v poklicih na področju zdravstvene nege.

»CRPD določa, da imajo gluhi posamezniki, tako kot vsi drugi posamezniki, pravico do dostopa do zdravstvene nege in do zdravstvenih informacij,« je povedal. »Trenutno pa te pravice niso izpolnjene in države podpisnice morajo izvesti primerne ukrepe za zagotovitev človekovih pravic gluhih ljudi v njihovih deželah.«

Dr. Hauser je klinični nevropsiholog za gluhe in direktor NTID Centra za dojemanje in jezik (NCCL), kjer njegova ekipa izvaja raziskave o vplivu kognitivnih, lingvističnih in družbeno-kulturnih dejavnikov na napredno učenje, dobro počutje in zdravje. NCCL trenutno izvaja raziskovalne projekte o tem, kako gluhi posamezniki pridobivajo zdravstvene informacije, o nosečnosti gluhih žensk in izkušnjah rojevanja, o dvojezični izobrazbi gluhih otrok in o pomenu jezika za kognitivni razvoj.

Podobni prispevki