France Prešeren nekoč in danes

Sodelavci Spletne TV, skupine Razvoja slovenskega znakovnega jezika in programa Kultura gluhih na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije pripravljajo video predstavo o življenju in delu pesnika Franceta Prešerna v današnjem času in okolju. V video predstavi bodo nastopili gluhi akterji, ki bodo skozi različne vloge oseb iz njegovega življenja predstavili celotno njegovo življenje na različnih lokacijah.

Premierna predstavitev video filma bo v sredo, 6. februarja 2019 ob 18. uri na spletni strani Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Društvom gluhih in naglušnih Slovenije ponujamo priložnost, da tega dneva organizirajo kulturni večer za svoje člane z ogledom tega filma v počastitev največjega slovenskega pesnika.

France Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi Zdravljica, napisane leta 1844, je besedilo državne himne Republike Slovenije, 8. februar kot obletnica njegove smrti pa osrednji državni kulturni praznik. V manjšem obsegu obeležujemo tudi obletnico njegovega rojstva kot Ta veseli dan kulture. Prešernova podoba je krasila bankovec za tisoč tolarjev, obris njegovega portreta in rokopis prvega verza himne pa imamo na kovancu za 2 €. Prešernove spomenike lahko najdemo v različnih krajih po Sloveniji, najbolj znamenit pa je spomenik v Ljubljani, ki stoji na Prešernovem trgu in gleda v kamnito Julijo na stavbi.

Življenjska pot pesnika, nesrečno zaljubljenega v bogato Primičevo Julijo, ki ji je posvetil Sonetni venec (1834) in nekatere druge ljubezenske pesmi, je bila polna raznovrstnih preizkušenj. Njegovi prijatelji so umirali eden za drugim, kot pesnik pa v času svojega življenja ni bil priznan. V zadnjih letih življenja se je vse bolj soočal z malodušjem, težavami z alkoholom, ki je nazadnje povzročil njegovo smrt.