Ko imaš manj pravic od narodnih manjšin, je treba dopolniti Ustavo

Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika je bil sprejet 2002, kljub temu ta jezik v naši državi ni priznan kot avtohtoni jezik gluhe skupnosti, država ne financira njegove razvoja, gluhi otroci nimajo urejene popolne dostopnosti do pouka v znakovnem jeziku niti ta ne obstaja kot šolski predmet. Zato je Zveza društev gluhih in naglušnih pisno pobudo za dopolnitev Ustave poslala v Državni zbor minuli teden, danes pa je predstavnike reprezentativne invalidske organizacije za osebe z okvaro sluha sprejel predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan.

Sprejem je simbolično potekal ravno na dan slovenskega znakovnega jezika, ki ga v državi praznujemo 14. novembra. Židan je zbrane nagovoril ob 14. uri in 11 minut.

V Evropi so štiri države  znakovni jezik že vnesle v Ustavo, to so Finska, Avstrija, Madžarska in Portugalska, zato Mladen Veršič, predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, pričakuje, da bo tej dobri praksi držav članic EU sledila tudi Slovenija. Z umestitvijo v Ustavo bi znakovni jezik država priznala kot avtohtoni jezik skupnosti uporabnikov znakovnega jezika in se zavzela oblikovati in izvajati jezikovno politiko, s katero bo varovala in skrbela za razvoj tega jezika. Predsednik Veršič je še dodal, da je nedopustno, da se gluhi otroci v osnovni šoli še vedno ne morejo učiti znakovnega jezika, prav tako je gluhim šolarjem na voljo premalo tolmačenih ur pouka. Trenutno imajo uradno krito s strani države le nekaj ur na teden, je do sistema kritičen Veršič.

Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ob tem poudarja, da bi z umestitvijo znakovnega jezika v Ustavo lahko gluhi imeli boljše obete za prihodnost, boljšo dostopnost do izobraževanja, sistemsko financiranje razvoja znakovnega jezika, boljše zaposlitvene možnosti, posledično bi se jim dvignil tudi socialno-ekonomski položaj, napoveduje obete od uspešne dopolnitve Ustave Juhart.

Pobudo po umestitvi slovenskega znakovnega jezika v ustavo so po besedah predsednika Državnega zbora mag. Dejana Židana predstavniki ZDGNS izpostavili ravno v pravem času. V času, ko se po njegovih besedah ponovno bolj zavedamo, da nas kot narod ohranja spoštovanje do našega jezika in kulture. In če želimo, kot je dodal predsednik Državnega zbora, kot nacija obstajati, moramo za svoj jezik skrbeti še bolje kakor smo skrbeli do sedaj. Predstavnikom ZDGNS je mag. Dejan Židan izrazil osebno podporo, hkrati pa izrazil zavedanje, da pobuda ne sme biti predmet dnevnih političnih aktivnosti. Gre namreč, kot je dejal, za pobudo s širokim družbenim interesom in kot taka potrebuje tudi širok, javen, družbeni konsez, da gre za pobudo vseh. Usode te pobude Židan ni želel napovedati niti prejudicirati kdaj bi lahko do spremembe Ustave prišlo, pričakuje pa, da bi se to lahko zgodilo v naslednjem letu dni.

Predstavniki ZDGNS so predsednika Državnega zbora tudi seznanili, da so že obiskali poslanske skupine, ki so po njihovih besedah pobudi naklonjene. Zato je mag. Židan predlagal, da naj bo pobuda vložena kot skupna pobuda vseh poslank in poslancev, in sicer z željo, da so prvopodpisani pod pobudo vodje poslanskih skupin. Postopek spremembe ustave je namreč, tako mag. Židan, dolgotrajen in zapleten in zato potrebuje predlog za spremembo ustave tudi čim širšo podporo. Sam bo, kot je še dejal, o pobudi in današnjem pogovoru na prvem delovnem sestanku seznanil vodje poslanskih skupin. Glede na dogovor poslanskih skupin, da bo vodenje Ustavne komisije v tem mandatu prevzela največja poslanska skupina pa bo posebej govoril tudi z vodjo PS SDS Danijelom Krivcem.

Ob koncu sprejema se je predsednik Državnega zbora ponovno zahvalil za obisk Državnega zbora in za seznanitev s pobudo, ki po njegovih besedah vodi k enakopravnosti gluhih in naglušnih v naši družbi. To je, tako mag. Židan, primeren, vendar ne edini korak, ki ga moramo kot slovenska družba narediti.

Podobni prispevki