Od prepovedi do ustave

Ob tem ko smo pred šestnajstimi leti sprejeli Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika in lani vpisali znakovni jezik v nesnovno kulturno dediščino, na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport že dve leti stojita dva zelo pomembna akta – umestitev slovenskega znakovnega jezika v slovenski šolski prostor od vrtcev do fakultete in učni načrt za slovenski znakovni jezik kot izbirni predmet v šoli. In imajo gluhi otroci v rednih šolah financirane le štiri ure tolmačenja na teden, država pa ne financira razvoja znakovnega jezika, so predstavniki Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije v Državni zbor vložili pobudo za dopolnitev ustave z znakovnim jezikom.

Podobni prispevki