Mednarodni dan gluhih bomo praznovali 21. septembra

MEDNARODNI DAN GLUHIH
In
60 let delovanja DRUŠTVA GLUHIH IN NAGLUŠNIH SEVERNE PRIMORSKE

Sobota, 21. september 2013, ob 11. uri v Kulturnem domu Nova Gorica

Slavnostna govornica: predsednica vlade, mag. Alenka Bratušek

Naslov prireditve: ZVOK SRCA je vsem ljudem enak, naj bodo tudi možnosti enake

KLIKNITE TUKAJ za ogled video vabila!

70 milijonov gluhih po vsem svetu tretjo septembrsko soboto praznuje mednarodni dan gluhih, ki ga je leta 1959 razglasila Svetovna federacija gluhih. Namen tega dneva je seznaniti javnost z manjšinsko kulturo in znakovnimi jeziki, hkrati pa opozoriti na nevidno invalidnost ter neenakopraven položaj oseb z okvaro sluha. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je za kraj osrednje nacionalne prireditve izbrala Novo Gorico, saj se letošnji mednarodni dan ujema s 60. obletnico ustanovitve društva.

Gluhi na Slovenskem organizirano delujejo že od leta 1931. Tako je Zveza Društev gluhih in naglušnih Slovenije ena najstarejših invalidskih organizacij v Sloveniji, ki jo je ob 80-letnici delovanja predsednik države odlikoval z Redom za zasluge. Zveza deluje na državnem nivoju in je reprezentativna invalidska organizacija za osebe z okvaro sluha, v katero so vključeni gluhi, naglušni, gluhoslepi in osebe s polžkovim vsadkom. Prav tako je Zveza članica Evropske in Svetovne federacije gluhih.

Zbrali se bodo člani 13-ih društev iz vse Slovenije, ki delujejo na lokalnem nivoju, kot tudi z gluhimi in naglušnimi iz sosednjih držav, Italije, Hrvaške in Avstrije. Pričakujejo okrog 600 oseb.
Na slavnostni akademiji, ki se bo pričela ob 11. uri, se bodo z gledališkim nastopom najprej predstavili članice in člani Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske, pod režisersko taktirko priznanega gledališkega umetnika, Radoša Bolčine. Prikazali bodo dogodke in težave s katerimi se gluhi spopadajo v vsakdanjem življenju.

Problematika:

Tehničnih pripomočkov država gluhim ne financira

Gluhi so prikrajšana skupina, saj so edina kategorija invalidov, ki za nakup tehničnih pripomočkov od države ne prejema denarja. Gibalno oviranim medicinsko-tehnični pripomočki pomagajo premostiti oviro pri gibanju, gluhi in naglušni pa tehnične pripomočke kot sta: telefon in računalnik s spletno kamero in povezavo z internetom, uporabljajo predvsem za dostopnost do informacij in sporazumevanje, ki osebam z okvaro sluha predstavljata največjo oviro pri vključevanju v družbo in pri sprejemanju informacij. Izpostaviti pa je potrebno tudi tehnične pripomočke kot so svetlobni zvonec, vibracijska in svetlobna budilka, in elektronska varuška, ki jih potrebujejo za prilagoditev življenjskega okolja in varnega ter samostojnega življenja.
Neenakost v primerjavi z drugimi kategorijami invalidov naj bi odpravil Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI), ki v 17. členu predvideva tehnične pripomočke za osebe z okvaro sluha. Kljub sprejetju leta 2010, se zakon še ne izvaja.

Izobraževanje gluhim ostaja nedostopno

Stroka surdopedagogov je že leta 1987 na mednarodnem posvetu v Ljubljani zarisala usmeritev izobraževanja gluhih v znakovnem jeziku (ZJ). Temu je dvakrat pritrdil evropski parlament. Z Resolucijo o nacionalnih znakovnih jezikih za gluhe je leta 1988 in znova 1998 Evropsko komisijo in države članice pozval, naj uveljavljajo rabo ZJ ter gluhim omogočijo učenje in delo v njihovem izbranem jeziku. Tudi Ustava RS v 14. členu vsem svojim državljanom ne glede na invalidnost zagotavlja enake človekove pravice ter v 52. členu še posebej omenja pravico invalidnih otrok do izobraževanja. Na tej podlagi je bil leta 2002 sprejet Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (SZJ). Pravica do izobraževanja v SZ izhaja tudi iz 24. člena Konvencije Združenih narodov o človekovih pravicah invalidov.

Gluhi osnovnošolci in srednješolci se ne morejo izobraževati v znakovnem jeziku, razen na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani. Javni izobraževalni sistem naj bi na podlagi Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika (Ur.l.RS:96/2002) gluhim študentom na vseh ravneh zagotavljal tolmača, ki bi omogočal ustrezno prilagojeno komunikacijo. Kljub zakonski pravici študentov se fakultete branijo plačila stroškov tolmačenja. Gluhim in naglušnim bi tolmačenje, indukcijska zanka in pomoč zapisnikarjev omogočili polno in učinkovito dostopnost do izobraževanja, nediskriminacijo, enake možnosti, vključenost v družbo, predvsem pa spoštovanje dostojanstva, različnosti in sprejemanja invalidov. Gluhi so med vsemi kategorijami invalidov najslabše izobraženi, medtem ko so slepi med najboljše izobraženimi.

Gluhi športniki so še vedno brez statusa

V Sloveniji neurejenost statusa gluhih športnikov že zadnjih dvajset let ostaja nerešeno vprašanje. Nimajo statusa vrhunskih športnikov, prav tako nagrajevanje njihovih uspehov ni izenačeno s paraolimpijci in neinvalidnimi športniki. Posledično gluhi športniki niso deležni nobenih ugodnosti, ki jih imajo vrhunski športniki. Obljube o spremembah se vrstijo vsako leto. Letos je upanje vnovič obudil generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije Tone Jagodic, ki je za Spletno TV povedal, da se že pripravljata novi Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji in sprememba Zakona o športu. Zatrdil je, da si bodo prizadevali, da bodo športniki invalidi prišli do podobnega sistema kategorizacij, kot sicer velja za športnike. Sedanja zakonska ureditev je do gluhih športnikov diskriminatorna, saj ne zagotavlja enakih možnosti in je v nasprotju z etičnimi načeli. Zato gluhi športniki upravičeno pričakujejo, da bo Zveza za šport invalidov – Paraolimpijski komite podal konkretne predloge in konstruktivno vplival na spremembo zakonodaje, da se zagotovi izenačitev kategorizacij in prejemanja nagrad vseh športnikov, tudi gluhih.

Največji problem gluhote je slaba informiranost.

Dolgoletnega predsednik Svetovne zveze gluhih (WFD), Dragoljub Vukotič, je pred leti zapisal, da je eden izmed največjih problemov gluhote slaba informiranost. Gluhi in težko naglušni so diskriminirano občinstvo javnih medijev, ker ne more gledati ne programa televizije, ne poslušati radia, niti se v javnih medijih praviloma ne poroča o njihovem življenju, delu in dosežkih. Vse razprave, debate, vesti, poročila in parlamentarne debate, ki so slišeči javnosti na voljo, da se seznani z aktualnim dogajanjem in si oblikuje lastno mnenje, so tistim, ki ne slišijo nedostopne.

Izpostaviti je potrebno Televizijo Slovenija, ki izvaja posebne prilagoditve za senzorne invalide. Gluhim in naglušnim so na teletekstu na voljo podnapisi. Oddaje Zgodbe iz školjke, TV Dnevnik in Kronika so tolmačene v slovenski znakovni jezik. V sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije od leta 1980 nastaja tudi oddaja Prisluhnimo tišini. Javno zavod opravlja svoje poslanstvo z vsemi realiziranimi prilagoditvami, žal pa obseg oddaj ostaja premajhen, da bi bili gluhi in naglušni enakovredno informirani.

Spletna televizija www.gluhi.si je alternativna oblika pridobivanja informacij za gluhe in naglušne v njim prilagojenih tehnikah, ki producira in oddaja program od januarja 2007. Gluhim in naglušnim omogoča učinkovito sodelovanje in boljšo vključenost v družbo, zagotavlja enake možnosti in enakopravnost, skladno s Konvencijo ZN o pravicah invalidov. Veljavnost našemu programu je v letu 2012 dala Avstrijska fundacija za financiranje

Podobni prispevki