Stališča upravnega odbora ZDGNS v zvezi s Predlogom za podajo zahteve za sklic izredne skupščine ZDGNS Civilnega odbora Bele rokavice, z dne 26. 11. 2014

Stališča upravnega odbora ZDGNS v zvezi s Predlogom za podajo zahteve za sklic izredne skupščine ZDGNS Civilnega odbora Bele rokavice, z dne 26. 11. 2014

Civilni odbor Bele rokavice (v nadaljevanju: COBR) je članom ZDGNS poslal Predlog za podajo zahteve za sklic izredne skupščine ZDGNS Civilnega odbora Bele rokavice, z dne 26. 11. 2014 (v nadaljevanju: Predlog).

Upravni odbor uvodoma pojasnjuje, da je bil predmetni Predlog kot dopis poslan v vednost številnim reprezentativnim državnim ustanovam, pri čemer njegova formulacija z navedbo vseh društev, članov ZDGNS v uvodu dopisa pri bralcu ustvarja vtis, da se ta društva s takšnim Predlogom strinjajo in ga podpirajo. V zvezi s tem je treba pojasniti, da je bilo na sestanku predsednikov in sekretarjev društev, članov ZDGNS izraženo izrecno nasprotovanje takšni obliki delovanja, saj gre za grobo kršitev reprezentativnosti ZDGNS in določb ustanovitvenih aktov o varstvu ugleda in položaja ZDGNS. Prav tako je treba poudariti, da je vsebina Predloga neresnična in neutemeljena ter zavaja javnost.

V skladu z navedenim Upravni odbor ZDGNS podaja naslednja stališča, s katerimi se opredeljuje do posamičnih navedb v Predlogu, kot sledi v nadaljevanju.

Upravni odbor ZDGNS  izrecno zanika očitke COBR iz Predloga, da ZDGNS vodijo slišeče osebe. V zvezi s tem upravni odbor ZDGNS pojasnjuje, da je v skladu z določbo prvega odstavka 26. člena Statuta ZDGNS za zastopanje in predstavljanje ZDGNS v pravnem prometu doma in v tujini ter spremljanje izvajanja njene dejavnosti pristojen njen predsednik. V skladu z določbo 2. odst. 26. člena Statuta so lahko kandidati za predsednika in podpredsednika ZDGNS le gluhe in naglušne osebe iz česar nedvoumno izhaja, je  trditev COBR neresnična, zavajajoča in škodoželjna. V zvezi s tem velja prav tako poudariti, da si vsi organi ZDNGS v skladu s svojimi pristojnostmi prizadevajo za strokovno, zakonito in kakovostno opravljanje svojega dela.

V zvezi z navedbami COBR o možnosti suma korupcije pri imenovanju članov Sveta Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO) upravni odbor pojasnjuje, da gre za popolnoma izkrivljeno informacijo in izrecno zanika vsakršna namigovanja v tej smeri. Proti sekretarju ZDGNS ni in ne poteka noben postopek v zvezi obravnavo suma korupcije. Sekretar ZDGNS Matjaž Juhart je postal član Sveta FIHO na predlog Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije z imenovanjem s strani Državnega zbora Republike Slovenije.

V zvezi z očitki glede jezikovne politike upravni odbor pojasnjuje, da je Resolucijo o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018, ki ureja tematiko govorcev s posebnimi potrebami sprejel Državni zbor RS. Pri tem velja poudariti, da so v okviru govorcev s posebnimi potrebami poleg gluhih, ki jih v svojem Predlogu omenja COBR, obravnavani tudi interesi naglušnih, gluhoslepih in drugih oseb s specifičnimi motnjami. Priprava jezikovne politike je v pristojnosti resornega Ministrstva za kulturo, pri čemer pristojen minister imenuje člane delovnih skupin, ki obravnavajo problematiko s tega področja. V delovno skupino v zvezi Akcijskim načrtom za jezikovno izobraževanje je bila na predlog Sveta za Slovenski znakovni jezik in s podporo ZDGNS imenovana tudi Jasna Bauman. ZDGNS je Jasni Bauman izrazila podporo, saj je kot direktorica Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik kompetentna in usposobljena za delo v pristojnosti navedene delovne skupine. Očitek je še toliko bolj nerazumljiv, saj že pri določanju vsebine omenjene resolucije, posamezni aktivisti COBR in strokovne ustanove, niso izkazale nikakršnega interesa za področje slovenskega znakovnega jezika.

Glede navedb COBR, da na Spletni TV ZDGNS ni bilo poročanja o javnem shodu COBR upravni odbor pojasnjuje, da je poročanje na navedenem spletnem mediju sicer stvar uredniške politike pristojnih, vendar pa je v zvezi s tem očitkom mogoče pojasniti tudi, da je Spletna TV ZDGNS ob dnevu slovenskega znakovnega jezika medijsko pokrivala drug dogodek, ki je potekal vzporedno, in sicer celodnevne dejavnosti ob Dnevu slovenskega znakovnega jezika, katere organizatorka je bila ZDGNS. V zvezi s tem velja pojasniti tudi, da je ZDGNS večkrat pisno in javno preko spletnih omrežij in Spletne TV pozvala COBR k sodelovanju, vendar z njihove strani ni dobila nobenega odgovora. Iz vseh dosedanjih aktivnosti COBR je mogoče zaključiti zgolj, da navedeno združenje izredno negativno, tendenciozno in neutemeljeno obvešča različne deležnike (javne institucije, medije ipd.) o delovanju ZDGNS. Pri tem se ustvarja vtis, da je namen omenjenega delovanja izključno škodovanje ZDGNS. Pomenljivo v zvezi s tem je tudi dejstvo, da se posamezniki, ki v okviru COBR uveljavljajo (svoje) interese ne želijo javno izpostaviti, kar kaže na verodostojnost in legitimnost delovanja navedenega odbora.

UO ZDGNS ugotavlja, da ravno COBR v prvi vrsti krši moto pod katerim je bil voden celotni shod »Nič o gluhih in naglušnih brez gluhih in naglušnih«, saj gluhe in naglušne osebe, združene v društvih gluhih in naglušnih, niso pooblastile COBR za zastopanje.

Zaradi nekonkretiziranih navedb v zvezi s kandidaturo in volitvami predsednika Športne zveze gluhih Slovenije (ŠZGS) se upravni odbor do njih ne more določno opredeliti.

V zvezi z očitkom o neustreznem tolmačenju na tiskovni konferenci, dne 13. Oktobra 2014 Upravni odbor ZDGNS pojasnjuje, da se je v konkretnem primeru zaradi neustreznega pisanja nekaterih posameznikov ZDGNS z dopisom odzvala na Urad Vlade RS za komuniciranje, saj se ne strinja z načinom ocenjevanja dela tolmača, kot je bil izveden v konkretnem primeru. Tolmači slovenskega znakovnega jezika so ogorčeni nad ravnanjem in javno diskvalifikacijo tolmačice s strani odgovornega urednika in direktorja TIPK d.o.o. g. Bojana Morda v oddaji Politika z dne 5.11.2014, objavljeni na spletni strani  http://www.tipk.si/oddaje/rubrika-politika/rubrika-politika-37-del, kakor tudi nad pošiljanjem dopisa poslanega z različnih elektronskih naslovov na Urad Vlade RS za komuniciranje. Takšno ravnanje so obsodili tolmači slovenskega znakovnega jezika v svoji izjavi za javnost z dne 20.11.2014.  Da sta bili obe sporočili ustrezno razumljeni, je končno potrdila tudi odzivnost druge (v tem primeru Vladne) strani, (na sami novinarski konferenci, kakor tudi v pisnem odgovoru MDDSZEM), ki je Pravilnik zaenkrat predstavila in predloge zgolj sprejemala za nadaljnje morebitno izpopolnjevanje Pravilnika. Bistvo je ohranjati glavni vsebinski namen sporočila, poti in načini podajanja istega sporočila pa so seveda različni, in nikoli ne morejo biti identični.

V zvezi s Centrom za razvoj slovenskega znakovnega jezika velja pojasniti, da je ustanovitev takšnega Centra predvidena z Resolucijo o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018. Glede na to, da ZDGNS že več kot 20 let razvija slovenski znakovni jezik in je v skladu s tem na omenjenem področju nedvomno zelo strokovno podkovana in kompetentna, je upravni odbor ZDGNS sprejel sklep, s katerim je potrdil ustanovitev Centra z nalogami, ki so skladne z navedeno Resolucijo. Informacija o tem je bila objavljena na spletni strani ZDGNS ter v medijih ZDGNS kot so glasilo Iz sveta tišine ter Spletni TV ZDGNS. Prav tako so bile informacije o tem podane na tiskovni konferenci ob Dnevu slovenskega znakovnega jezika. Z razvojem SZJ se je ukvarjala in se ukvarja samo zveza in zagotavlja za to finančna sredstva, saj strokovne institucije za to niso izkazale interesa.  V zvezi  s tem velja omeniti tudi, da bo predvidoma v mesecu decembru 2014 na RTVSLO posebna oddaja Prisluhnimo tišini, ki bo namenjena slovenskemu znakovnemu jeziku.

Pripomba COBR glede sestave izpitne komisije za bodoče tolmače je netočna, zavajajoča in kaže na nepoznavanje veljavnih predpisov. Katalog standardov znanj in spretnosti za NPK tolmač/tolmačica slovenskega znakovnega jezika je bil sprejet na Strokovnem svetu za poklicno in strokovno izobraževanje pri MIZŠ ter s sklepom pristojnega ministra objavljen dne 26.04.2013 , Ur. l. 604-8/2012/17, v katerem so določeni kadrovski pogoji za člane izpitne komisije in ki si morajo pridobiti državno licenco. Trditev, da je komisija sestavljena iz treh slišečih oseb je napačna, saj sta teoretično lahko člana izpitne komisije dve gluhi osebi, pod pogojem, da izpolnjujeta predpisane pogoje. Kljub večkratnemu pozivu za pridobitev državne licence s strani gluhih oseb, je v letošnjem letu le ena gluha oseba uspela pridobiti državno licenco za članico izpitne komisije.

Glede soglasja ZDGNS k sprejetju predloga Pravilnika o tehničnih pripomočkih je potrebno pojasniti, da je pravilnik po svoji pravni naravi izvršilni pravni predpis, ki ga izda pristojen minister. V konkretnem primeru je Ministrica za delo družino in socialne zadeve in socialne možnosti navedeni pravilnik izdala na podlagi drugega odstavka 17. člena Zakona o izenačevanju možnosti invalidov. Pri tem je potrebno poudariti, da ZDGNS pri tem ni imela nikakršne pristojnosti podajanja soglasij na omenjeni predpis. ZDGNS je v okviru delovne skupine, sestavljene iz gluhih, naglušnih in oseb s polževim vsadkom leta 2011 na poziv resornega ministrstva pripravila predlog liste tehničnih pripomočkov, ki pa žal ni bil v celoti povzeta v določbe Pravilnika. Ne glede na navedeno ZDGNS izraža zadovoljstvo, da je država po več kot dvajsetih letih sprejela predpis, ki gluhim omogoča pravico do tehničnih pripomočkov in naglušnim osebam dodatne tehnične pripomočke. Ob tem ZDGNS poudarja, da ni v celoti zadovoljna s Pravilnikom, zato je na pristojno ministrstvo že poslala pripombe na omenjeni Pravilnik, prav tako pa je dosegla nadaljnja pogajanja za spremembo tega predpisa. Tudi sicer ZDGNS poudarja, da pri zakonodajnih aktivnostih deluje v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov in opravlja delo, s katerim izenačuje možnosti gluhih, naglušnih in gluhoslepih pri odpravljanju diskriminacije in vključevanju članov v življenje in delo.

V zvezi z očitki glede delovanja ZDGNS upravni odbor izraža globoko obžalovanje negativnih ocen posameznikov, ki so hkrati člani društev in koristniki storitev posebnih socialnih programov za osebe z okvaro sluha. V zvezi s tem upravni odbor ponovno poudarja, da je ZDGNS strokovna in reprezentativna invalidska organizacija, ki deluje v javnem interesu in pri opravljanju svojega dela sodeluje z državnimi institucijami in drugimi organizacijami tako, da se vključuje v strokovne razprave s predlogi, vzpodbudami, mnenji in pripombami. Za njeno vztrajno in sistematično skrb za izboljšanje položaja ljudi z okvaro sluha je bila ZDGNS ob 80-letnici svojega delovanja s strani Predsednika Republike odlikovana z Redom za zasluge.

V zvezi z zahtevami po takojšnjem odstopu predsednika ZDGNS in podpredsednice ZDGNS, predlogi za spremembe ureditve položaja predsednika in drugih organov znotraj ZDGNS, upravni odbor pojasnjuje, da so možnosti za navedene predloge vsebovane v veljavnih določbah statuta ZDGNS. Pri tem je treba upoštevati, da se je pri izvajanju predlaganih sprememb poleg avtonomnih aktov ZDGNS in njenih članov treba držati tudi veljavne zakonodaje. Prav tako je treba svoje pobude podajati po veljavnih institucionalnih in pravnih poteh. Opozoriti velja tudi, da so nekatere zahteve COBR strokovno gledano neuresničljive, ker nasprotujejo zakonodaji s področja varstva invalidov in drugi resorni zakonodaji. Poleg navedenega pa pomeni predlagana ureditev, npr. z nadomestitvijo individualne funkcije s kolektivnimi organi, pri čemer bi se individualna funkcija prenesla na kolektivni organ, podvajanje dela in predstavlja dodatne finančne obveznosti ZDGNS, zato s tega vidika ni gospodarna  in racionalna.

Predlog, da naj predsednik opravlja profesionalno službo, na katerega naj bi se prenesle naloge sekretarja, je nesprejemljiv. Naš glavni financer je FIHO. V letu 2014 financira 27 invalidskih organizacij, v katere je vključenih približno 220 društev in 79 humanitarnih organizacij, v katere je vključenih več kot 250 društev. ZDGNS predstavlja civilno družbo, kjer so predsedniki volonterji in opravljajo svoje delo brezplačno ali za manjše honorarje (nagrada). Zakon o socialnem varstvu v 69. členu predvideva, kakšno izobrazbo morajo izpolnjevati delavci v strokovnih službah. V javnih razpisih je zahtevana VII. Stopnja strokovne izobrazbe s točno določeno smerjo izobrazbe in strokovnim izpitom na področju socialnega varstva. Strokovne službe v društvih in na Zvezi so si skozi svojo dolgoletno prakso  pridobile še neformalna dragocena znanja na različnih področjih, ki jih narekuje narava dela.

Strokovne službe ne morejo opravljati predstavniki iz šolstva, ki so zaposleni  v državnih službah, in obenem delati v društvih in Zvezi, ki sta civilna družba. Ravno obratno – predstavniki civilne družbe (društva, Zveza) bi morali biti prisotni v organih naših šol (Ljubljana, Portorož, Maribor), kar je nekdaj že bilo, saj civilna družba postavlja ogledalo državi  in jo opozarja na njene napake in ne obratno. Nam najbolj podobna organizacija senzornih invalidov je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki ima prav tako sekretarja zveze, ki ni slepa ali slabovidna oseba, prav tako pa v strokovni službi delajo tudi zaposleni, ki niso slepi ali slabovidni in niso zaposleni v šolstvu.

Glede predloga COBR, da se na podlagi 16. člena statuta ZDGNS sprožijo postopki na MDDSZEM o statusni spremembi Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik (ZTSZJ), UO ponovno ugotavlja, da avtor dopisa ne pozna veljavne zakonodaje. ZTSZJ je organizirano kot nevladna, neprofitna organizacija, kateremu  je država zaupala izvajanje javnih pooblastil na podlagi Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika. Združenje je organizirano kot prostovoljno članstvo tolmačev slovenskega znakovnega jezika z namenom povezovanja poklicne skupine ter strokovnega izpopolnjevanja ter kot polnopravni član Efsli (Evropskega foruma prevajalcev znakovnega jezika), deluje v skladu z njihovim statutom, ki ne predvideva vodilne funkcije gluhe ali naglušne osebe.

UO prav tako zavrača navedbe, da je ureditev naročanja tolmačev in klicnega centra za osebe z okvaro sluha v zelo slabem stanju. Takšna navedba s strani podpisnice je še toliko bolj nenavadna, saj do sedaj ni koristila sistema naročanja tolmačev, kakor tudi ni uporabnica klicnega centra. Ravno nasprotno pa kaže izvedena anketa med uporabniki klicnega centra (med katerimi so tudi pobudniki civilne iniciative), da so z delom zadovoljni in so izključno plod domačega znanja.

V zvezi s predlogom COBR o povezovanju dveh medijev za gluhe in naglušne na področju televizije velja pojasniti, da je Spletna TV ZDGNS, ki deluje v okviru ZDGNS, financirana iz javnih sredstev. Predlog COBR sicer ne imenuje medija, s katerim bi se naj Spletna TV povezala, prav tako ne opredeljuje načina, na katerega naj bi se povezovanje izvajalo, vendar velja v zvezi s tem že na načelni  ravni opozoriti na omejitve, ki izhajajo iz prepletanja javnih sredstev z zasebnim kapitalom. Poglavitno načelo delovanja zasebnopravnih subjektov je namreč pridobivanje dobička, to pa nikakor ni združljivo z dejavnostmi, ki se izvajajo v javnem interesu, med katere sodi tudi delovanje Spletne TV v okviru ZDGNS.

Poudariti velja, da pomeni predlagana razveljavitev določbe statuta, ki opredeljuje delovanje Športne zveze gluhih Slovenije ukinjanje športnega programa za gluhe. Šport je pri osebah z okvaro sluha med najbolj priljubljenimi programi in brez Športne zveze gluhih Slovenije bi bilo udejstvovanje treh oseb na tem področju močno okrnjeno. Prav tako predstavlja program športa enega izmed načinov za uresničevanje temeljne pravice ljudi po medsebojnem združevanju. V zvezi s tem velja pojasniti tudi, da je vključitev Športne zveze gluhih Slovenije v okvir delovanja ZDGNS primerljiva z ureditvami ostalih invalidskih organizacij v Sloveniji, ki se financirajo iz FIHO. Takšna ureditev pomeni pregledno financiranje, zmanjševanje števila zaposlenih in kohezijo delovanja same invalidske organizacije.

V skladu z navedenim velja povzeti, da se v zvezi z navedenimi predlogi COBR ni mogoče znebiti občutka o namernem ustvarjanju negativnega odnosa do ZDGNS. V javnosti se tako ustvarja vtis, da gre na ZDGNS vse narobe, čeprav poročila in rezultati dela ZDGNS kažejo ravno nasprotno. V zvezi s tem se postavlja dejansko vprašanje, ali gre pri aktivnostih COBR za dejanski interes po izboljšanju položaja oseb z okvaro sluha ali pa zgolj za udejanjanje prikritega interesa posameznikov, ki se skrivajo za delovanjem omenjenega odbora.

UO ZDGNS sporoča avtorjem in podpisnici dopisa, da bodo tako ZDGNS kot vsa društva gluhih in naglušnih v Sloveniji, še naprej delovala v korist in zadovoljstvo naših uporabnikov. Kljub dobri volji, da se razume protest kot sestavni del naše sedanje družbe, pa je nenavadno, da tisti, ki protestirajo, še vedno uporabljajo vse programe društev in zveze, Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik, Klicnega centra za osebe z okvaro sluha, kar pomeni, da je dosedanja ureditev ustrezna.

Iz navedenih razlogov upravni odbor ZDGNS izrecno zavrača očitke iz Predloga COBR in jih ponovno poziva k vzpostavitvi dialoga z namenom reševanja problematike oseb z okvaro sluha in skupnim sodelovanjem pri zasledovanju interesov gluhih, naglušnih, gluhoslepih in oseb s polževim vsadkom, ter ustvarjanju boljših pogojev za njihovo vključevanje v vsakdanje življenje.

Mladen Veršič

Predsednik ZDGNS

Sprejeto na 8. redni seji UO ZDGNS, dne 9.12.2014

ZDGNS