Sprejetje Zakona o osebni asistenci je zgodovinski dosežek

Državni zbor je 27.2.2017 soglasno sprejel Zakon o osebni asistenci. Tako se je končala trnova pot zakona, ki so ga invalidi čakali več let. Ta civilizacijski pravni akt jim bo namreč zagotovil, da lahko živijo v skupnosti in enako kot drugi odločajo o svojem življenju.

S sprejetjem Zakona o osebni asistenci (v nadaljevanju ZOA) so bili poplačani dolgoletni napori Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (v nadaljevanju ZDGNS). S 1.1.2019, ko ZOA stopi v veljavo, bodo lahko gluhi ali gluhoslepi, ki potrebuje izmed storitev osebne asistence samo pomoč pri komunikaciji in spremstvu, koristili osebno asistenco v obsegu 30 ur na mesec. Uporabnik bo lahko namesto osebne asistence izbral denarno nadomestilo, predvidoma v višini 150 evrov. Vstopni kriteriji prejemnikov bodo določeni naknadno v pravilniku. Zakonodajalec je v zadnjem predlogu odpravil zgornjo starostno mejo upravičencev, kar pomeni, da bodo do denarnega nadomestila upravičene tudi osebe starejše od 65 let. Slovenija je z umestitvijo komunikacijskega dodatka za gluhe v ZOA postavila unikum v evropskem pravnem redu.

ZDGNS je s slavnostnim dogodkom 14. marca 2017 v veliki sejni dvorani počastila zgodovinski uspeh za svoje uporabnike. Mladen Veršič, predsednik ZDGNS, se je zahvalil vsem, ki so s svojim delom pripomogli k sprejetju tega zakona. Izpostavil je mag. Cveta Uršiča, vodjo prve delovne skupine, predstavnika ZDGNS v tej skupini Aleksandro Rijavec Škerl in Matjaža Juharta, člane vseh nadaljnjih delovnih skupin, prvo podpisano pri predlogu ZOA,  poslanko NSI, Ivo Dimic, dr. Milana Brgleza, predsednika Državnega zbora, Uroša Prikla, poslanca Desusa in predsednika Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, Janija Möderndorferja iz stranke SMC, Marijo Bačič, poslanko iz SD in Dragico Bac, direktorico Direktorata za invalide  pri MDDSZ. V nadaljevanju je izrazil zadovoljstvo, da je: »Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zgodbo s tem zakonom začelo, zdaj pa jo bo tudi nadaljevalo, tudi kot pristojno za pripravo podzakonskega akta k zakonu, pravilnika. Pričakujem, da boste k realizaciji pristopili čim prej. Vsekakor pa želimo imeti v tej skupini tudi svojega predstavnika«.

Invalidi bodo morali najmanj do 30. junija 2018 počakati na podzakonski akt oziroma poseben pravilnik, ki bo urejal pogoje za upravičence po tem zakonu. Ta bo zelo natančno tudi opredelil vstopni prag za osebe z okvaro sluha. Zakon določa, da takoj po uveljavitvi pravilnika, centri za socialno delo začnejo s postopki ugotavljanja pravice do osebne asistence. Časa bo pol leta, da bodo tisti, bodo upravičeni do osebne asistence, s 1.1.2019, ko zakon stopi v veljavo, že imeli odločbo.

Matjaž Juhart, sekretar ZDGNS, je izpostavil, da ga izjemno veseli, da so vsi predlogi ZDGNS za njene uporabnike vključeni v ZOA: »Dejstvo je, da zakon predvideva pravico tako za gluhe kot gluhoslepe. Število ur osebne asistence je določeno na minimalno 30 ur. Tretji uspeh je, da se zgornja starostna omejitev odpravi. Zadnja in bistvena dodana vrednost zakona je v tem, da bodo upravičenci lahko namesto osebne asistence koristili možnost komunikacijskega dodatka«. Sekretar se je v imenu ZDGNS zahvalil vsem, ki so glasovali za sprejetje tega zakona.

Mag. Cveto Uršič, z MDDSZ, je kot vodja prve delovne skupine za pripravo zakona o osebni asistenci, kot ključno izpostavil: »Pri pisanju besedila so ves čas sedeli predstavniki uporabnikov osebne asistence. Skupina je sledila sistemski ureditvi v nekaterih državah, kjer imajo urejeno osebno asistenco. Če pogledamo predlog zakona iz leta 2010, ki je bil že pripravljen za obravnavo v državnem zboru, lahko ugotovimo, da je predvideval tudi komunikacijski dodatek, kot je danes zapisan v 8. členu«. Ob koncu orisa prehojene poti pri sprejemanju ZOA, se je mag. Uršič iskreno zahvalil predstavnikom ZDGNS za tvorno sodelovanje.

Predlagatelji zakona, člani Nove Slovenije, sicer opozicijske stranke, niso skrivali zadovoljstva nad doseženim. Prvopodpisana pri predlagateljih, poslanka Iva Dimic je poudarila tvorno sodelovanje s predstavniki ZDGNS: »V poslanski skupini NSI smo se ves čas srečevali s predstavniki ZDGNS, skupaj smo poskušali prispevati k boljši zakonodaji za gluhe in naglušne v Sloveniji. Ta naša skupna srečanja in prizadevanja v Državnem zboru so pripomogla k temu, da smo vključili gluhe in naglušne v ZOA«, je povedala častna govornica na slavnostnem dogodku in dodala: »Do sedaj je bila osebna asistenca urejena preko razpisov, zdaj pa je postala pravica invalidov«.

Uroš Prikl, predsednik Odbora za delo, družino in socialne zadeve in invalide, je bil prav tako vesel dejstva, da je Državni zbor soglasno sprejel ZOA in poudaril: »Država je toliko demokratična, kolikor daje možnosti najranljivejšim skupinam. Leta 2010 smo sprejeli zakon o izenačevanju možnosti invalidov, potem zakon zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Vsi ti zakoni so pomembni, urejajo problematiko invalidnih oseb. Pred enim mesecem sprejeti zakon pa je dodana vrednost. Ta zakon je zgodba o uspehu, ki se mora končati uspešno«, je zaključil Prikl.

Častna govornica Dragica Bac, direktorica Direktorata za invalide, MDDSZ, je orisala nadaljnje postopke, ki jih bo njen resor zagotovil vse do začetka izvajanja ZOA:« Zakon je vrh ledene gore, potem je še dolga pot. Sprejeti moramo pravilnik, pripraviti dokumentacijo, obrazce, ustvariti register izvajalcev, usposobiti koordinatorje na centrih, ne nazadnje tudi programsko podporo za financiranje. Program je že razvit. V delovno skupino boste vsekakor povabljeni tudi predstavniki ZDGNS, ker nam le vi lahko ponudite uvid in tehtno argumentacijo potreb vaših uporabnikov«.

Predlagatelji zakona so zapisali, da bo za izvajanje zakona na leto treba zagotoviti osem milijonov sredstev. Vendar takrat še niso vedeli, da se bo komunikacijski dodatek razširil na uporabnike, starejše od 65 let, tako da so grobe ocene stroškov deset milijonov letno. V vmesnem času, do začetka izvajanja Zakona o osebni asistenci, pa naj bi poslanci pripravili tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi.

Mag. Tina Grošelj