Stališča in predlogi o izvajanju evropske strategije o invalidnosti 2010 – 2020

Na podlagi pobude Boruta Ambrožiča, predsednika Komisije za razvoj nevladnih organizacij (NVO) v Mestni občini Maribor in nestalnega člana Sveta invalidov Mestne občine Maribor je slednji v vlogi posvetovalnega organa župana Mestne občine Maribor sprejel sklep, da na podlagi poziva Evropske komisije organizira »JAVNI POSVET O PREGLEDU EVROPSKE STRATEGIJE O INVALIDNOSTI (2010-2020)«, ki je potekal dne 1. marca 2016 v prostorih MOM na Grajski ul. 7 v Mariboru ob 11. uri.

Temeljni namen posveta je bil pozvati vse zainteresirane deležnike iz nevladnega sektorja, ki se ukvarjajo s tematiko invalidnosti, da podajo svoja mnenja in predloge v zvezi s težavami, s katerimi se v vsakdanu soočajo invalidi v Mestni občini Maribor ter podajo mnenja o dosedanjih pozitivnih ali negativnih učinkih strategije o invalidnosti, ki bodo v zbrani obliki posredovani Evropski komisiji. Udeležili so se ga predvsem predstavniki invalidskih društev in opozorili na težave, ki jih imajo invalidi v Mariboru. Te so različne, kot so različne njihove oviranosti in potrebe.

Vlada Republike Slovenije je 9. januarja 2014 na seji sprejela Akcijski program za invalide 2014 – 2021, ki obsega trinajst temeljnih ciljev s skupaj 91 ukrepi. Namen Akcijskega programa za invalide je spodbujati, varovati in zagotavljati polnopravno in enakovredno uživanje človekovih pravic invalidov in spodbujati spoštovanje njihovega dostojanstva (20). Namen posveta je bil pozvati vse zainteresirane deležnike iz nevladnega sektorja, ki se ukvarjajo s tematiko invalidnosti, da podajo svoja mnenja in predloge tudi na ta državni program.

Prisotni: Milan Kotnik, Bedrija Črešnik in Andrej Vivod (Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor), Borut Ambrožič (Zveza Slovenska unija pacientov, INPEA Slovenija), mag. France Prosnik in Manja Habjanič (Varuh bolnikovih pravic Maribor), Jasna Vešligaj Damiš (Zavod NAPREJ), Vera Feguš, dr. med. spec (Društvo za boj proti raku Štajerske Maribor), Alfred Lasetzky (Društvo paraplegikov Podravja), Aleksander Trnjar (Športno društvo invalid Maribor), Martin Benko ( Medobčinsko društvo Sožitje Maribor), Lidija Šestak Zorič in Anja Rešeta (Sonček – mariborsko društvo za cerebralno paralizo), Leon Pilinger (Medobčinsko društvo civilnih invalidov vojn Maribor), Nataša Mauko Zimšek in Alenka Gajšt (Društvo študentov invalidov Slovenije), Emerik Topler (Društvo invalidov Maribor), Jasmina Tkalčič ( URI Soča – center za zaposlitveno rehabilitacijo Maribor), Zvonka Novak (Mestni svet Mestne občine Maribor), Lilijana Zorko, Gordana Kolesarič in Ana Mandl (Mestna občina Maribor), novinarji petih medijskih hiš (TIPK TV – Televizija za gluhe in naglušne, RTV SLO MB, Večer, BK TV – lokalna televizija, Radio City).

1. Predstavitev NVO in Komisije za razvoj NVO v Mestni občini Maribor
V Mestni občini Maribor deluje 3.600 nevladnih organizacij, od tega okoli 1.200 na področju sociale in zdravja oziroma invalidov (8). Nevladne organizacije (s kratico NVO) so organizacije, ki so neprofitne, večinoma prostovoljne in so ustanovljene kot društvo, ustanova in (zasebni) zavod. Ob nalogah, ki jih opravljajo, predstavljajo NVO tudi temelj razvoja in ohranjanja demokracije. Predstavljajo eno od oblik sodelovanja državljanov pri upravljanju države in družbe in so pomemben izvajalec javno-koristnih storitev na področju sociale, zdravja, družine, mladih, kulture, športa, okolja in drugih družbeno pomembnih vsebin (9).

Nevladne organizacije so pogosto izvajalke javnih storitev. Z javnimi storitvami država zagotavlja uresničevanje temeljnih pravic za vse svoje prebivalce, za kar praviloma uporablja javna sredstva. Mreža izvajalcev javnih storitev vključuje tako javne kot tudi zasebne profitne zavode in nevladne organizacije, ki s koncesijami izvajajo storitve na področju vzgoje, izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega idr. Varstva (9).

Prednosti, ki jih NVO kot izvajalke storitev nudijo, so: večja izbira, hitrejše in prožnejše odzivanje na potrebe prebivalstva, večjo soudeležbo ljudi, boljši nadzor uporabnikov nad storitvami in večjo vzdržnost sistema.

Po podatkih CNVOS-a je bilo na dan 29. februarja 2016 v Sloveniji registriranih 27.025 nevladnih organizacij, od tega 23.859 društev, 2.906 (zasebnih) zavodov in 260 ustanov. Vse registrirane NVO niso nujno tudi aktivne. V skladu z uveljavljeno prakso med aktivne štejemo tiste, ki AJPES oddajajo svoja letna poročila. V zadnjih letih se število NVO povečuje za okrog 530 na leto (7).

Tabela 1: Število aktivnih nevladnih organizacij 2009 – 2014

Oblika/leto 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Društva, zveze društev 20.418 20.719 21.269 21.615 21.981 22.559
Zavodi 1.515 1.732 1.910 2.070 2.305 2.566
Ustanove 172 188 199 206 216 236
Skupno število 22.105 22.639 23.378 23.891 24.502 25.361
Vir:http://www.cnvos.si/UserFiles/File/Zagovornistvo/dejstva_stevilke/stevilo%20aktivnih%20NVO%202009-2014.pdf

Posamezna lokalna skupnost oziroma občina lahko NVO pomaga na dva načina: izvaja podporne ukrepe/storitve za delovanje NVO ter vključuje NVO v postopke odločanja.

1.1. Podporni ukrepi/storitve za delovanje NVO
Ker je na lokalni ravni lokalna skupnost večini NVO prvi partner, lahko občina ponudi vrsto podpornih ukrepov/storitev, ki so razvrščene po področjih: financiranje (npr. razpisi), oprema in prostori za delovanje NVO (npr. zagotovitev prostorov v lasti občine), zagotavljanje vidnosti NVO (npr. info točka o NVO na občini) in javno oglaševanje (npr. omogočanje brezplačne uporabe oglasnih površin).

1.2. Vključevanje NVO v postopke odločanja
Vključevanje NVO v postopke odločanja pa ima lahko več pojavnih oblik. V manjših občinah, kjer so NVO običajno bolj prepletene z delom občinskega sveta, npr. z ustanovitvijo »Odbora za razvoj NVO.« V večjih občinah s proporcionalnim volilnim sistemom je priporočljiva ustanovitev »Sveta za razvoj NVO.« NVO dajejo tudi pobude, s katerimi ugotavljajo stopnjo vključenosti NVO v ustvarjanje javnih politik (npr. NVO prijazna občina). Sklepanje sporazumov med NVO in občinami, pri čemer je pomembno, da gre za postopen proces, ki vključuje dobro premišljene odločitve o medsebojnem delovanju vseh deležnikov (npr. sporazum UNICEF in Mestna občina Maribor glede projekta »Otrokom prijazno Unicefovo mesto Maribor«).

1.3. Komisija za razvoj NVO v Mestni občini Maribor
V nevladnem sektorju obstaja velik civilno družbeni in ekonomski razvojni potencial in ta lahko pride do izraza le ob izkoristku znanja, izkušenj in izboljšanju kadrovskih virov, za kar je potrebno medsebojno povezovanje in sodelovanje nevladnih organizacij. Na pobudo Regionalnega stičišča NVO v Podravju je bila v letu 2011 ustanovljena Komisija za razvoj NVO v Mestni občini Maribor (v nadaljevanju; Komisija), ki deluje kot županovo posvetovalno telo. V Komisiji, ki šteje 13 članov sodeluje 6 predstavnikov Mestne občine Maribor, ki jih imenuje župan, enako število predstavnikov NVO, ki jih predlagajo in izvolijo nevladne organizacije ter predstavnik Regionalnega stičišča NVO v Podravju, ki Komisiji zagotavlja tudi administrativno podporo delovanju. Na podlagi 4. člena Sklepa o ustanovitvi Komisije so njene naloge: oblikovanje in posredovanje predlogov nevladnih organizacij lokalnim oblastem, zlasti na področju oblikovanja javnih politik in ukrepov, ki vplivajo na razvoj in delovanje nevladnih organizacij; dajanje pobud in predlogov za urejanje problematike nevladnih organizacij in informiranje javnosti o aktivnostih in problematiki nevladnega sektorja. Komisija se je v dosedanjem obdobju svojega delovanja odzvala na vrsto aktualnih problemov, ki se nanašajo na delovanje NVO v Mestni občini Maribor (npr. pomen upoštevanja načel transparentnosti in učinkovitosti rabe javnega denarja, pravočasnost razpisov, problematika javnih del, poziv MOM, da se nevladnim organizacijam zagotovi možnost sodelovanja pri evidentiranju svojih predstavnikov v svete javnih zavodov, predstavitev Priročnika o financiranju nevladnih organizacij na lokalni ravni, itd) (10).

2. Predstavitev Sveta invalidov Mestne občine Maribor
Svet invalidov deluje kot posvetovalni organ župana Mestne občine Maribor. Člane sveta imenuje župan na predlog invalidskega društva, direktorja mestne uprave ali po lastni presoji s sklepom. V primeru imenovanja nestalnega člana določi tudi čas trajanja imenovanja. Svet sestavljajo: predsednik, dva namestnika predsednika, stalni člani kot predstavniki invalidskih društev in nestalni člani kot predstavniki institucij, ki se ukvarjajo s problematiko invalidov ali od župana imenovani posamezniki. Naloge sveta so:
– opozarjanje in dajanje pobud za urejanje splošne invalidske problematike v Mestni občini Maribor,
– opozarjanje in obveščanje javnosti o aktivnostih in problematiki invalidov v Mestni občini Maribor,
– spremljanje in uresničevanja Akcijskega načrta za izboljšanje enakih možnosti za invalide v Mestni občini Maribor,
– opozarjanje in dajanje pobud za odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir,
– aktivna vloga pri preprečevanju nastajanja novih arhitekturnih in komunikacijskih ovir ter nefunkcionalnih rešitev pri njihovem načrtovanju in izvedbi,
– koordinacija med invalidskimi društvi in mestno upravo za boljše in učinkovitejše reševanja problematike invalidov na način, ki jim olajšuje dosegljivost organov, ki rešujejo problematiko invalidov.
Svet je ustanovil delovne skupine, v katere so vključeni invalidi in strokovnjaki in delujejo po posameznih področjih:
– Delovna skupina za dostopnost,
– Delovna skupina za izobraževanje,
– Delovna skupina za kulturo,
– Delovna skupina za mednarodno sodelovanje,
– Delovna skupina za ozaveščanje, promocijo in stike z javnostjo,
– Delovna skupina za področje zakonodaje, pravic in položaja invalidov v družbi,
– Delovna skupina za šport,
– Delovna skupina za zaposlovanje,
– Delovna skupina za zdravje (5).

2.1. Dejavnosti Sveta invalidov Mestne občine Maribor
Svet invalidov Mestne občine Maribor je od svoje ustanovitve leta 2009 izvedel številne projekte oziroma uresničil mnoge zadane cilje. Med njimi velja izpostaviti:
– Mestna občina Maribor je leta 2010 prejela listino »Občina po meri invalidov«,
– Vzpostavitev Informacijske pisarne za invalide v prostorih Mestne občine Maribor,
– Izdajanje časnika oz. Glasila Sveta invalidov,
– Izvedba »Športnih iger invalidov Maribora« vsako leto od leta 2010,
– Državno prvenstvo gluhih v šahu,
– Državno prvenstvo invalidov v veleslalomu,
– 10. mednarodni turnir v futsalu gluhih,
– Izvedba »Kulturnega večera invalidov Maribora« vsako leto od leta 2010,
– Zaposlitveni sejem za invalide,
– Projekt »Invalidi in slepi« – ureditev javnih površin v centru Maribora za invalide in za potrebe slepih in slabovidnih ter izdaja priročnika za načrtovanje brez ovir v zunanjem javnem prostoru »Prostor za vse«, izdaja tipnih kart centra Maribora in karte Maribora – turistična karta dostopnih lokacij za gibalno ovirane osebe z označenimi talnimi taktilnimi oznakami,
– Organizacija in izvedba posvetov na temo: Dostopnost novih objektov, Invalidi in družina – invalidi in prosti čas, Posvet invalidi in družina – Življenje je ljubezen, Prihodnost – enake možnosti za vse, Dostopnost in integracija invalidov v prometu – čas za konkretne rešitve!,
– Aktivnosti ob svetovnih mejnikih: Dan mobilnosti invalidov, Svetovni dan multiple skleroze, Svetovni dan zavedanja o avtizmu, Dan inkontinence itd. (14).

2.1.1. Analiza o položaju invalidov v MOM in Akcijski načrt za izboljšanje enakih možnosti za invalide
Mestna občina Maribor (v nadaljevanju MOM) je v letu 2009 na pobudo Društva invalidov Maribor ter ob soglasni podpori vseh lokalnih in medobčinskih invalidskih organizacij pristopila k projektu Zveze delovnih invalidov Slovenije »Občina po meri invalidov«. Na osnovi Pravilnika o pridobitvi listine »Občina po meri invalidov« je bila v letu 2009 pripravljena Analize o položaju invalidov v Mestni občini Maribor. Analiza stanja je bila pripravljena na osnovi smernic OZN in smernic Zveze delovnih invalidov Slovenije (19). Na podlagi Analize, predlogov invalidskih organizacij in ob upoštevanju zmožnosti je bil nato pripravljen še dokument Akcijski načrt za izboljšanje enakih možnosti za invalide v MOM.

3. Ugotovitve udeležencev »JAVNEGA POSVETA O PREGLEDU EVROPSKE STRATEGIJE O INVALIDNOSTI (2010-2020)« v Mariboru dne 1. marca 2016
3.1. Uvod
Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir je sicer lepo zastavljena, vendar za tem ni v zadostni meri ustreznih mehanizmov, ki bi omogočali uresničitev in konkretne rešitve in izboljšanje enakih možnosti (npr. roki, viri financiranja ter zakonske in druge možnosti). Zato se invalidi bojijo, da večjih sprememb na bolje, vsaj kratkoročno ne bo. V skladu s Konvencijo ZN so invalidi ljudje z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi.

Iz Akcijskega programa za invalide 2014-2020 lahko razberemo, da je več kot 15 % vseh prebivalcev Evropske unije invalidov. V Sloveniji se okvirna ocena deleža invalidov giblje okoli 12–13 % celotnega prebivalstva, kar se torej ne razlikuje bistveno od ocene v EU. Od tega ima 8 % invalidov odločbo o invalidnosti glede na različne zakone, preostalih 5 % (po ocenah invalidskih organizacij oziroma članstva v njih) pa je oseb z večjo telesno okvaro. Invalidi so tako pomembna skupina, ki lahko enakovredno prispeva k razvoju družbe, pa vendar njihove zmogljivosti še niso v celoti razvite zaradi nekaterih ovir in zmanjšane dostopnosti, na katero naletijo invalidi v življenju (2).

Slovenija se je v Partnerskem sporazumu in Operativnem programu za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020 tudi zavezala, da bo spoštovala horizontalna načela enakosti spolov, enakih možnosti, nediskriminacije in zagotavljanja dostopnosti za invalide. Dostopnost je eno od splošnih načel Konvencije o invalidih Združenih narodov, ki zajema fizično okolje, komunikacije in informacije (6).

Maribor je po velikosti drugo slovensko mesto. Je gospodarsko in kulturno središče severovzhodne Slovenije.
3.1.1. Naloge iz področja zdravstva v MOM
Mesto Maribor je tudi mesto mnogih društev, ki opravljajo pomembno nalogo preventivnega obveščanja in osveščanja na področju zdravstva in sociale. Vedenje o tem, kako in pravočasno preprečiti, da kasneje ne pride do bolezenskih stanj, invalidnosti ali celo smrtnosti, ostaja pomemben vidik zdravstvene vzgoje, ki se ga mariborska društva, zavezana temu poslanstvu, posvečajo.

V Mestni občini Maribor se izvajajo naloge iz področja zdravstva v Uradu za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno in socialno varstvo in raziskovalno dejavnost. Zdravstveno dejavnost v Mariboru izvajajo javni zdravstveni zavodi, koncesionarji in zasebniki. Univerzitetni klinični center Maribor s sedežem na Ljubljanski 5 v Mariboru izvaja za občane Maribora ter za velik del severovzhodne Slovenije z okoli 250.000 prebivalci sekundarno in terciarno zdravstveno dejavnost. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor s sedežem v Ulici talcev 9 v Mariboru izvaja za občane Maribora primarno zdravstveno dejavnost še v petnajstih dislociranih ambulantah v mestni občini. Zdravstveno dejavnost izvaja tudi za 11 drugih občin – soustanoviteljic zavoda. Nacionalni inštitut za javno zdravje, izpostava Maribor s sedežem na Prvomajski 1 v Mariboru deluje kot območni zavod na področju socialnomedicinske, higienske, epidemiološke in zdravstveno-ekološke dejavnosti v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja Slovenije. Vlada Republike Slovenije je na 19. redni seji, dne 25. 7. 2013, sprejela Sklep o ustanovitvi Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Skladno s sklepom Vlade so z dnevom pričetka delovanja NLZOH prenehali območni zavodi za zdravstveno varstvo. Mariborske lekarne Maribor, sedež zavoda je v Minarikovi ulici 6, imajo v svoji sestavi v mariborski občini deset lekarn. V mestu deluje še 6 zasebnih lekarn. Zdravstveno dejavnost izvajajo tudi zdravstveni delavci, ki jim je bila podeljena koncesija za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti na območju Mestne občine Maribor in zasebni zdravstveni delavci, ki storitve opravljajo za samoplačnike. Pomembno vlogo pri zagotavljanju zdravstvene dejavnosti ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Maribor, s sedežem na Sodni ulici 15. Pomemben prispevek k razvoju zdravstvenega varstva v Mestni občini Maribor in celotni severovzhodni Sloveniji daje tudi Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru. Osnovna načela zdravstvenega varstva v naši državi opredeljuje nacionalni program, urejajo pa zakoni, podzakonski akti in lokalni predpisi (17). Preventivne programe za ohranjevanje zdravja, namenjene invalidom, preko javnih razpisov izvaja Mestna občina Maribor.
3.1.2. Naloge iz področja socialnega varstva v MOM
V Mestni občini Maribor se izvajajo naloge iz področja socialnega varstva v Uradu za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno in socialno varstvo in raziskovalno dejavnost.

Socialnovarstvena dejavnost obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Osnovni dokument tega področja je Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013 – 2020 (Uradni list RS, št. 39/13), ki na osnovi doseženega stanja in ugotovljenih potreb opredeljuje politiko nadaljnjega razvoja na tem področju. Sistemsko je področje socialnega varstva, vključno s pravicami občanov, urejeno v vrsti zakonov, podzakonskih aktov in predpisov lokalne skupnosti. Temeljna predpisa sta zlasti Zakon o socialnem varstvu in Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ob njiju pa še vrsta drugih zakonov.

Občine imajo na področju socialnega varstva relativno malo pristojnosti pri organizaciji javnih služb, odgovorne pa so za organizacijo in financiranje socialnovarstvene pravice pomoč družini na domu, ki jo v Mestni občini Maribor zagotavlja Center za pomoč na domu Maribor, na katerega naj se občani obračajo v primeru tovrstnih potreb. Iz mestnega proračuna pa Mestna občina Maribor pod pogoji, ki jih določajo predpisi, (so)financirajo stroške storitev v socialnovarstvenih zavodih za odrasle in socialne pogrebe. Za oba stroška se vloži vloga na Centru za socialno delo Maribor, ki prouči upravičenost vlagatelja do tovrstnega doplačila. Mestni proračun zagotavlja tudi sredstva za posebne občinske programe in občinske subvencije. Tovrstni programi in naloge so vsako leto opisani v obrazložitvi finančnega načrta za področji zdravstvenega in socialnega varstva, ki je sestavni del proračunskih gradiv naše mestne občine.

Najpomembnejša ustanova, v kateri občani lahko urejajo večino svojih pravic s področja socialnega varstva, je Center za socialno delo Maribor. Pomembno vlogo imata tudi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – oba imata v Mariboru svoji območni enoti. K socialnovarstveni mreži v mestu pomembno prispevajo javni socialni zavodi (domovi za starejše občane in drugi), katerih ustanoviteljica je država, ter društva, humanitarne in invalidske organizacije, katerih dejavnost je namenjena predvsem njihovim članom, na podlagi javnih razpisov pa vsako leto sofinancirana tudi s sredstvi mestnega proračuna (18).
3.2. Invalidi – zakonodaja
Pravice invalidov v Republiki Sloveniji niso zagotovljene v enem, krovnem zakonu, temveč v področni zakonodaji, tako da različni zakoni urejajo različne pravice invalidov na različnih področjih. V Sloveniji je potrebno prvenstveno bolje in hitreje uredit zakonske podlage za enake možnosti na vseh področjih. Kljub temu aktualne zakonske rešitve ponujajo Zagovornika načela enakosti, Svet za invalide, Zastopnika pacientovih pravic, Varuha bolnikovih pravic, Varuha človekovih pravic, Zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja, itd. Invalidi najbolj pogrešajo ureditev zakonodaje, sprejetje novih ali amandmiranje zastarelih predpisov ter konkretno izvajanje že sprejetih predpisov. Med predpisi, ki še vedno niso bili sprejeti je še posebej za izpostaviti:

– Zakon o osebni asistenci (ni sprejet),
– Zakon o dolgotrajni oskrbi (ni sprejet),
– Zakon o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami (ni sprejet),
– Zakon o družbenem varstvu (ni sprejet),
– Zakon o socialnem vključevanju (ni sprejet),
– Pravilnik o telesni okvari (kljub zavezi ob sprejemu ZPIZ – 2, ni sprejet),
– Itd.

Predlog Zakona o osebni asistenci ne vključuje gluhih, naglušnih in gluhoslepih oseb. Predlog: Vključitev pravice do osebne asistence za gluhe, naglušne in gluhoslepe osebe in določitev pravic do storitev osebne pomoči pri urejanju dokumentacije, komunikaciji, pri izobraževalnih procesih, pomoč pri uporabi IKT tehnologije, pomoč na delovnem mestu in pomoč pri vključevanju v širše socialno okolje.

Področni že sprejeti predpisi, ki urejajo različne pravice invalidov v Republiki Sloveniji:
– Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99),
– Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (Uradni list RS, št. 93/07),
– Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (Uradni list RS, št. 94/2010),
– Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06 – ZZZPB-F, 103/07, 45/08 – ZArbit in 21/13 – ZDR-1),
– Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/2007),
– Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD in 102/15),
– Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list: Urad. list SRS 41/83, Urad.list RS, 114/2006-ZUTPG, 122/2007 Odl.US: U-I-11/07-45, 61/2010-ZSVarPre),
– Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/2004),
– Zakon o invalidskih organizacijah (Uradni list RS, št. 108/02 in 61/06 – ZDru-1),
– Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/2008),
– Zakon o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/2008),
– Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (Uradni list RS, št. 96/2002),
– Zakon o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 98/2009),
– Itd.

Nekateri zakoni ali predlagane spremembe se prepočasi udejanjajo. Razen tega se tudi nekateri sprejeti zakoni v praksi slabo izvajajo, npr. Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (npr. nezadostno število učiteljev z znanjem znakovnega jezika). Zakon o pacientovih pravicah iz leta 2008 še vedno čaka na spremembe in dopolnitve, ki se nanašajo predvsem na sledeče vsebinske sklope: spoštovanje pacientovega časa, drugo mnenje, estetske medicinske posege, zahtevo za prvo in drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic, nadzor nad zakonom z uvedbo inšpekcijskega nadzora in širitev prekrškovnih določb, nadzor nad zastopniki/zastopnicami pacientovih pravic in Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic in zagotavljanje verske duhovne oskrbe pacientov (15).

3.3. Maribor – dvojno varovanje pacientovih pravic

Mesto Maribor je »posebnost-unikum« v slovenskem zdravstvenem prostoru, saj kot edino mesto v Sloveniji pokriva področje pacientovih pravic tako na lokalnem kot tudi nacionalnem nivoju. K tej edinstvenosti je prispeval institut varuha bolnikovih pravic, ki je posredno pomembno vplival tudi na odločitev o nacionalni pokritosti s sorodnim institutom, zastopnikom pacientovih pravic. Pomembno je poudariti tudi to, da Zakon o pacientovih pravicah ne ukinja instituta varuha bolnikovih pravic v Mariboru. Po začetnih razglabljanjih, ali naj varuh bolnikovih pravic deluje v sklopu urada varuha človekovih pravic, je obveljalo, da je varuh bolnikovih pravic ostal samostojna institucija na ravni lokalne organiziranosti v Mestni občini Maribor. O njegovem obstoju in delovanju bo tudi v bodoče odločal mestni svet.

Varuha bolnikovih pravic imenuje mestni svet Mestne občine Maribor, za potrebe občanov Maribora in statistične regije Podravja. Pobudo za začetek postopka pri varuhu bolnikovih pravic lahko da vsak, ki meni, da so mu bile z dejanjem ali opustitvijo javnega zdravstvenega zavoda ali koncesionarja kršene pravice. Delokrog varuha bolnikovih pravic zajema obravnavanje pritožb bolnikov zoper potek in posledice zdravljenja ter zaradi neprimernega ali nevljudnega odnosa zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih ali pri koncesionarjih. Varuh bolnikovih pravic lahko prav tako javnim zdravstvenim zavodom ali koncesionarjem naslovi predloge, mnenja, kritike ali priporočila, ki jih ti obravnavajo in nanje odgovarjajo. Pri svojem delu je neodvisen in samostojen. Za varuha bolnikovih pravic je na podlagi javne objave lahko imenovana oseba, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo, uživa v okolju moralni in strokovni ugled in ni zaposlena v javnem zdravstvenem zavodu ali pri koncesionarju oziroma ni koncesionar.

Postopek pri varuhu bolnikovih pravic je zaupen, neformalen in za stranke brezplačen. Sedež varuha bolnikovih pravic je v Mariboru. Pravno podlago za delovanje varuha bolnikovih pravic daje Sklep o ustanovitvi varuha bolnikovih pravic in njegovih pristojnostih in Poslovnik o delu varuha bolnikovih pravic v Mestni občini Maribor (16).

3.4. Invalidi – dostopnost

Iz dokumenta z naslovom »Strategija Dostopna Slovenija« lahko razberemo, da so v zvezi z dostopnostjo potrebni sledeči ukrepi:
– odpravljanje grajenih in komunikacijskih ovir v obstoječih objektih v javni rabi in na javnih površinah;
– zagotavljanje dostopnosti potniškega prometa;
– zagotavljanje dostopnosti izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja;
– zagotavljanje dostopnosti zdravstvenega in socialnega varstva;
– zagotavljanje dostopnosti storitev državne uprave;
– zagotavljanje dostopnosti ponudbe kulturnih ustanov ter
– zagotavljanje dostopnosti dejavnosti preživljanja prostega časa (21).

Mestna občina Maribor se dobro odziva na izražene potrebe invalidov in jim sledi po svojih zmožnostih. Sodelovanje nevladnih organizacij in lokalne skupnosti je zelo dobro. Prav zato se je v preteklih letih dostopnost in podpora invalidom na tem območju bistveno izboljšala, čeprav je za invalide še vedno veliko ovir. Tako se je npr. v smislu upoštevanja evropskih smernic za spletno dostopnost nekaj lokalnih javnih institucij odločilo implementirati aplikacijo e-Sova, ki jo je razvilo podjetje iz Maribora Tovarna idej d.o.o. v sodelovanju z Zvezo slepih in slabovidnih Slovenije in Zveze civilnih invalidov vojn Slovenije. Ta aplikacija omogoča slepim in slabovidnim lažje in hitrejše dostopanje in spremljanje spletnih vsebin. To aplikacijo so že uspešno namestile sledeče lokalne institucije: Slovensko narodno gledališče Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Mariborski vodovod, Zavod Evropska prestolnica kulture 2012. Predlog; pravočasni razpisi za sofinanciranje s strani MOM. Predlog; povečanje kontrole oziroma upravičenosti parkiranja na parkirnih mestih za invalide. Predlog; povečanje števila parkirnih mest za invalide. Predlog; v javnih institucijah upoštevati element fizično in komunikacijsko dostopnost.

3.5. Invalidi – enakost

Medicinsko-tehnični pripomočki, ki se financirajo iz zdravstva, so pogosto neprilagojeni specifičnim potrebam invalidov, zastareli in preveč osnovni ali pa niso na razpolago v mestu stalnega prebivališča uporabnika. Veliko študentov s posebnimi potrebami, kljub temu, da prihaja iz socialno ogroženih družin, zaradi prenizkega cenzusa ni upravičenih do štipendije. Tisti, ki so, prejmejo dodatek 50€ mesečno, kar ne pokrije dodatnih potreb študentov s posebnimi potrebami. Če študent s posebnimi potrebami ne dokonča študija oz. se ne vpiše v višji letnik v roku 2 let, mora vračati prejete zneske štipendije. Predlog: Spremeniti določila socialne zakonodaje: pri urejanje socialno – varstvenih pravic za invalide ( npr. pri izračunu socialnih prejemkov se naj ne upošteva invalidnina). Predlog; izobraževanje kadra nevladnih organizacij, da lahko nudi bolj kvalitetno podporo članom, se lažje prijavljajo na razpise itd. Predlog; izvajanje načela »ena šola za vse.«

3.6. Invalidi – zaposlovanje

S finančno krizo so se zaposlitvene možnosti invalidov zelo zmanjšale. Večino invalidov vključijo v zaposlitveno rehabilitacijo. Čakalne dobe za vključitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije so dolge. Po usposabljanju jih ti delodajalci po navadi ne zaposlijo, ostanejo brezposelni ali pa jih vključijo v javna dela (1-2 leti), nato pa so spet primorani iskati novo zaposlitev. Predlog: Več možnosti za dolgotrajnejše vključevanje brezposelnih invalidov v programe za spodbujanje zaposlovanja ( daljša obdobja vključenosti v javna dela, nove oblike projektnega zaposlovanja, npr. po vzoru mladi+ – invalidi+ in 50+, in sistemska ureditev tega vprašanja na državni ravni). Potrebno bo sistemsko urediti status in pravice iz naslova vključenosti nezaposljivih oseb v programe socialne vključenosti. Prav tako so spodbude delodajalcem premalo učinkovite oz neustrezne, pri delodajalcih je zaznati tudi veliko predsodkov.

3.7. Invalidi – izobraževanje
Zavzemamo se za enake možnosti šolanja za vse. Financiranje prilagoditev za študente s posebnimi potrebami ni sistemsko urejeno, zato se prilagoditve nudijo individualno in predvsem takšne, ki ne zahtevajo velikega finančnega vložka. Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika predvideva, da imajo gluhe osebe pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe in da morajo javne institucije kriti stroške tolmačenja. Večina fakultet ne krije teh stroškov in tako ostanejo gluhi študenti brez tolmačenja na predavanjih, vajah in pri opravljanju izpitov. Predlog; izvajanje zakonskih določil Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika v praksi (Poziv Mestne občine Maribor vzgojno – izobraževalnim institucijam v mestu, da zagotovijo zakonsko pravico do tolmača slovenskega znakovnega jezika v sredinah, kjer so identificirane osebe z okvaro sluha in v komunikaciji uporabljajo slovenski znakovni jezik).

3.8. Invalidi – Socialno varstvo
Izrednega pomena so dobro urejene javne službe in upoštevanje specifičnih situacij invalidov (dnevni centri, mobilne službe, pomoč družinam z invalidi, razbremenitev staršev, oskrba starostnikov). Imamo tudi prvo Info točko v Sloveniji zoper zlorabo starejših v prostorih Alma Mater Europea, ki je zaživela na pobudo mednarodne organizacije INPEA oz. njenega nacionalnega predstavnika za Slovenijo, Boruta Ambrožiča. Prav tako je pomembna socialna vključenost invalidov. V ta namen je potrebno dodeljevati društvom več koncesij za izvajanje dnevnih aktivnosti, saj so obstoječe kapacitete veliko premajhne. Preko 100 oseb s težko gibalno oviranostjo na področju MOM ni vključenih nikamor, pri osebah z motnjo v duševnem razvoju pa je odstotek nevključenih kar 60 % populacije. Predlog: mobilna služba za pomoč za razbremenitev družine. Predlog: dodeljevati društvom več koncesij za izvajanje dnevnih aktivnosti. Predlog: razširiti mrežo ustrezno usposobljenih osebnih asistentov, ki izvajajo pomoč na domu invalidom in starejšim (znanje slovenskega znakovnega jezika, delo s slepimi, invalide z motnjo v duševnem razvoju, gibalno ovirani invalidi).

3.9. Invalidi – zdravstvo
V MOM se je še naprej potrebno prizadevati za enak dostop do zdravstvenih storitev in povezanih infrastruktur za invalide. V MOM so v zdravstvenih institucijah na razpolago več varovalnih institutov (Zastopnik pacientovih pravic, Varuh bolnikovih pravic Maribor, interne pritožbene poti). Predlog; zagotoviti dostopnost ortopedskih pripomočkov v izpostavi Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije v Mariboru.

Sklepi s posveta
Velika večina prisotnih na posvetu je mnenja, da je potrebno Evropsko strategijo o invalidnosti za obdobje 2010-2020 dopolniti in upoštevati z zgoraj omenjenimi vsebinami, ki zagotavljajo enakopravnejše življenje vsem invalidom na podlagi Konvencije o pravicah invalidov OZN, ki jo je ratificirala tudi RS. Prav tako je potrebno upoštevati nacionalni Akcijski program za invalide RS 2014-2021, še posebej pa je potrebno zagotavljati večjo vlogo invalidskih organizacij pri pripravi zakonodaje v RS.

Zaključek
Praksa v mnogih primerih razveljavlja zapisane cilje o enakopravnosti, enakih možnostih in nediskriminaciji invalidov. Občina s svojimi omejenimi sredstvi pomaga NVO delujočim na področju invalidnosti. Mnogokrat se zatakne na državnem nivoju, ki ni dovolj ali pa sploh odziven na potrebe dela populacije – invalidov.

Zelo pomembno je spoznanje, da smo invalidi del družbe, saj kljub lastni drugačnosti pomembno prispevamo k temu, da se celotna družba razvija kot dostopna, sočutna, solidarna, hkrati pa poudarjamo vrednote kot so strpnost in spoštovanje človekovega dostojanstva ter enakosti.

Mestna občina Maribor posveča veliko pozornost zagotavljanju enakih možnosti za invalide, zato je organizirano pristopila k oblikovanju stališč in predlogov, ki so jih podali predstavniki več kot 10.000 invalidov v Mariboru skupaj s Komisijo za razvoj NVO v MOM in strokovnimi službami na MOM ter ob prisotnosti medijev. Zato pozivamo Evropsko ekonomsko socialni odbor, da se sklepi in priporočila EESO v Evropski strategiji o invalidnosti za obdobje 2010-2020 dopolnijo s predlogi z današnjega posveta z željo, da dosežemo skupno zavezo za Evropo brez ovir.

Stališča in predloge bomo posredovali; Vladi RS, pristojnim državnim organom in ministrstvom ter NSIOS-u.
Pripravili: Borut Ambrožič, Milan Kotnik in Ana Mandl

Uporabljeni viri:

1. Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir. Dostopna na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX%3A52010DC0636
2. Akcijski program za invalide 2014-2020. Dostopno na: www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz…/invalidi…/API_2014-2021.doc
3. Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir. Dostopno na: nevladna.zavodpip.si/…/mnenje_mnenje_-_evropskegaekonomsko-socia…
4. Priročnik o sodelovanju med občinami in nevladnimi organizacijami. Dostopen na: http://www.mojadruzba.si/files/Prirocnik-o-sodelovanju-med-obcinami-in-nevladnimi-organizacijami.pdf#page=34
5. Poslovnik Sveta invalidov Mestne občine Maribor. Dostopen na: http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=1648
6. Smernice upravljanja organa za integracijo načel enakosti spolov, enakih možnosti, nediskriminacije in dostopnosti za invalide pri izvajanju, spremljanju, poročanju in vrednotenju evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020. Dostopno na: http://www.eu-skladi.si/dokumenti/navodila/smernice-ou-enakost.pdf
7. http://www.cnvos.si/article/id/10027/cid/359
8. https://docs.google.com/spreadsheets/d/1WiebidipGzbQYgESWbO8um25ZNLfDV3UfpVwemBPnx0/edit?pref=2&pli=1#gid=0
9. http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=295
10. http://nevladna.zavodpip.si/sl/node/40
11. http://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=11290
12. http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=17929
13. http://www.vecer.com/clanek/201603036194081
14. http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=744
15. Ambrožič B. (2012). Spremembe na področju pacientovih pravic in dolžnosti. Naša lekarna. Dostopno na: http://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/spremembe-na-podrocju-pacientovih-pravic-in-dolznosti/
16. Ambrožič B. (2011). Uveljavljanje pacientovih pravic v Sloveniji. Naša lekarna. Dostopno na: http://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/uveljavljanje-pacientovih-pravic-v-sloveniji/
17. http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=231
18. http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=313
19. Analiza o položaju invalidov v Mestni občini Maribor. Dostopna na: www.maribor.si/dokument.aspx?id=12225
20. http://www.lrf-pomurje.si/regionalno-sticisce-nvo/novice/?id=644
21. http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/dostopna_slovenija.pdf

Podobni prispevki