Istanbul-velemesto na dveh celinah

Vroče, soparno, umazano, glasno in divje. Istanbul. Edino mesto na svetu, ki stoji na dveh celinah. Mesto, kjer trčita kulturi Evrope in Azije. Mesto, ki se je večkrat preimenovalo ter v katerem živi okoli 12 milijonov ljudi. Če prištejemo tej številki še nekaj milijonov ljudi, ki dnevno prihaja v mesto delati, si lahko zamislite gnečo na cesti. Gneča na enopasovnici na Celovški cesti v Ljubljani je prebivalcem Istanbula mala šala. Mesto, ki diha z zgodovino Turčije in karakterjem Turkov, je polno nasprotij. Mesto, ki ne zaznava vojne svoje države, se bo v takšnem tempu zadušilo v lastnih smeteh, smogu in dimu.

Še sreča, da je mesto na prepihu prehoda, ki povezuje Sredozemsko morje s Črnim, da odpihne neznosni smrad. Sicer zgodovinsko lepo mesto, ki ga zaznamujejo minareti številnih mošej, vendar pa se islamska vera ne kaže ravno na vsakem koraku. Prijaznost velikokrat povezujejo s trgovino. Si njihov brat ali prijatelj, dokler si v dosegu njihove trgovine. Če kaj kupiš, te pozdravijo kot najboljšega prijatelja, če pa nič ne kupiš, prijateljstvo s pridihom slabega zadaha odpihne prvi bosporski vetrič. Sicer beseda islam pomeni služenje, in moram priznati, da so nekateri res prijazni, a velika večina prijaznost meri s količino trgovske potencialne naložbe. Vsekakor je Istanbul vreden obiska, vendar je dobro biti na raznolikost dobro pripravljen. Zagotovo Turki prinašajo kvaliteto v medsebojnih odnosih s primeri druženja, počasnejšega tempa življenja ter druženja ob mizi z igro in pipo v ustih. Zagotovo pa je standard čistoče, urejenosti ter predvsem prometnega bontona daleč od tistega kar smo navajeni. Značilno je predvsem tudi to, da se cene ne izpisujejo, ter je nakup lahko stvar dobrega treninga pogajanja, o davčnih blagajnah in računih pa mislim, da ne bodo nikoli slišali. Če pa slučajno že zaide na jug, jih bodo verjetno zelo hitro odpihnili in izpljunili, kot so navajeni koga takole na cesti odpihniti v turškem stilu.

Čudovito zgodovinsko mesto kazijo malenkosti, katerim se ne moreš izogniti in na žalost se jih še prehitro navadiš. Žal. Pomagati vsem ne moreš, so pa vsepovsod. Lep pozdrav iz Istanbula in zagotovo bo slika iz Pariza leta 2019 popolnoma drugačna.

Podobni prispevki