Svetovni dan varovanja sluha

Izguba sluha je ena izmed najbolj zahtevnih zdravstvenih in socialnih vprašanj s katerimi se sooča Evropa. Žal so težave, ki jih izguba sluha povzroča še vedno prevečkrat prezrta obenem pa se tudi zanemarja večje stroške oskrbe oseb, katerih zdravstveno stanje se zaradi izgube sluha lahko bistveno bolj poslabša kot bi se sicer. Bistveno za naše uspešno vsakdanje delovanje tako v smislu produktivnega življenja kot dobrega počutja so kakovostne socialne povezave katerih osnova je spodobnost komunikacije na katero pa izguba sluha pomembno vpliva.

Nezmožnost ali okrnjena zmožnost slišanja tako vpliva na ljudi na vseh področjih življenja. Toda ta vpliv je pogosto neopažen, prezrt. Narejenih je izjemno veliko raziskav in študij, ki dokazujejo vpliv izgube sluha na zdravstveno in psihosocialno stanje ljudi. Nekaj ključnih dejstev, ki so sicer objavljena v različnih publikacijah  so v svoji študiji zbrali  Lamb, Sue Archbold ter Ciaran O’Neill, ter objavili v članku Adult Hearing Loss: Europes growing challenge.

NAZAJ

  • 51 milijonov odraslih po vsej Evropi se srečuje z izgubo sluha in število še vedno narašča (EFHOH 2016).
  • Izguba sluha je najpogostejša invalidnost pri osebah starejših kot 70 let v Zahodni Evropi (Davis 2016).
  • Osebe s hudo izgubo sluha so petkrat pogosteje podvržene tveganju za razvoj demence v nasprotju s slišečimi osebami (Lin 2012).
  • Osebe, ki so sluh izgubile v starosti se pogosteje srečujejo s socialno izolacijo in imajo  posledično tudi več težav na področju duševnega zdravja (Shield 2006).
  • Starejši ljudje z izgubo sluha so dva krat pogosteje podvrženi depresiji kot tisti brez izgube sluha (Mathews2013), obenem pa je tudi močno povečano tveganje za razvoj hujših oblik depresije (Davis, 2011).
  • Socialna izolacija močno vpliva na zdravje (Cohen 1995),  pri starejših oseba je močna povezava med izgubo sluha in kognitivnim upadom (Lin 2013), ter duševnimi boleznimi in demenco (Lin 2011) in zgodnejšim umiranjem (Friburg 2014 Contrera 2015).
  • Izguba sluha je povezana tudi  z večjo uporabo zdravstvenih in socialnih storitev.
  • Pri osebah z izgubo sluha je žal pogostejša tudi brezposelnost ali zaposlenosti na slabše plačanih delovnih mestih (Kochkin 2015).

Zato se v zadnjem obdobju čedalje pogosteje srečujemo z uporabo slušnih aparatov in različnih vsadkov. Četudi veliko ljudi uporabo le teh zavrača so se izkazali kot izjemno koristni, saj tako slušni aparati kot  vsadki zelo pozitivno vplivajo na življenja oseb z izgubo sluha in so dolgoročno tudi dobra naložba v zdravje, kar pomeni tudi stroškovno učinkovitost . Uporaba slušnih aparatov ter različnih vsadkov povečuje zaposljivost ter s tem omogoča boljšo skrb zase, poleg tega pa  uporaba slušnih aparatov ali vsadkov pri starejših osebah zavira upad kognitivnih sposobnosti.

V primerjavi s preteklimi leti se kaže kljub vsemu večje zavedanje pomena sluha na kar vsekakor vpliva tudi dobra organiziranost naglušnih oseb po vseh Evropi, ki s svojim delovanjem opozarjajo na potrebe naglušnih. Narejenih je več primerjalnih študij, ki kažejo kako velike so razlike med koriščenjem slušnih aparatov in vsadkov v Evropi. Za primerjavo se lahko omeni, da je znan podatek da v Španij uporablja slušni aparat 2,8 osebe na 1000 prebivalcev za razliko od Danske, kjer  slušni aparat uporablja 22,4 oseb na 1000 prebivalcev.

Žal v današnjem svetu pogosto obstaja prepričanje, da je dovolj ustrezen preprost slušni aparat in se le tega predpiše na recept. Nekako za vse podobno. Toda študije v evropskih državah, ki imajo najboljši dostop do slušnih aparatov, kot je npr Danska dokazujejo, da so posledično stroški, ki so povezani z uporabo drugih socialnozdravstvenih storitev, ki nastanejo zaradi izgube sluha nižji kot v državah kjer ni tako dobro poskrbljeno za osebe z izgubo sluha. Zanimiv je tudi podatek, da je v številnih državah  dostopnost do možnosti implantacije z polževim vsadkom po študiji  Raine in drugih ocenjena na le 5% ljudi, ki bi sicer imeli korist od le tega. V Sloveniji je možnost pridobitve polževega vsadka dobra, težava se večkrat pojavlja v ljudeh samih, ki se za poseg ne odločijo ali pa so premalo motivirani za proces rehabilitacije.

Lahko povzamemo, da so slušni aparati izjemno pomembni pri krepitvi komunikacije in prinašajo dolgoletno korist ter omogočajo  višjo kakovost življenja, manjša tveganja za nastanek zdravstvenih težave, kot so demenca, depresija in različna stanja na področju duševnega zdravja, ki jih povzroča tudi socialna izključenost.

Prav tako so ljudje po implantaciji z polževim vsadkom opisovali izjemno velike spremembe v svojem življenju, izboljšano možnost komunikacije, bistveno manjšo odvisnost ter manj zdravstvenih težav ter hkrati tudi ohranjanje svojih delovnih mest in sposobnosti skrbi zase in svoje družine.

NAZAJ

Realni stroški izgube sluha

Nikoli niso bile možnosti za reševanje komunikacijskih in zdravstvenih težav povezanih z izgubo sluha tako velike kot so sedaj.

Le to omogoča izjemen napredek na področju slušnih aparatov ter implantov za katerega lahko pravzaprav rečemo da je revolucionaren.

Dostopnost do slušnih aparatov ter vsadkov se je bistveno popravila, četudi je še vedno prisotno nerazumevanje potrebe po kakovostnih in funkcionalno najustreznejših slušnih aparatih.

Izguba sluha ima izjemno velik vpliv tako na posameznika kot na družbo. Oskrba z slušnimi aparati in vsadki je sicer en način reševanja težave, nujno pa je potrebno uvesti tudi preventivne programe tako pri otrocih kot pri odraslih. Predvsem velja spodbujati ljudi v smislu večjega zavedanja pomena sluha in varovanja le tega. Nujno je tudi skrbeti za dobro organizirano zgodnjo oskrba oseb z izgubo sluha ter ustrezno rehabilitacija, predvsem v smislu psihosocialne podpore.

Prav tako je nujno omogočanje dostopnosti do kakovostnih, za posameznika funkcionalno najbolj ustreznih  slušnih aparatov, ki so zdaj marsikje pravzaprav nedostopni ali le težko dostopni, saj je cena izjemno visoka. Prav tako je potrebno slediti razvojnim smernicah za dostopnost ostalih storitev, kot so različne oblike  sprotnega zapisovanja govora v besedišče, saj šele ta oblika v večini primerov naglušnim in oglušelim osebam omogoča razumevanje v zahtevnejših, hrupnejših okoljih. Nujno je tudi upoštevati EU standarde, ki se oblikujejo tudi ob pomoči in sodelovanju z uporabniki različnih vsadkov in aparatov.

Vse več je dokazov, tako v Evropi kot po svetu kako izguba sluha množice ljudi vpliva na gospodarstvi, saj naraščajo potrebe po zdravstvenih in socialnih storitvah ter s tem hkrati strošek.

Letni ekonomski stroški v evropskih državah so bili ocenjeni na neverjetne višine:

  • Nemčija 30 milijard €
  • Francija € 22 milijard
  • Velika Britanija 22 milijard €
  • Italija € 21 milijard
  • Španija 16 € milijard
  • Poljska 14 milijard €
  • Nozozemska € 6 milijard (Duthey, 2013)

Ugotovoljeno je, da so stroški nezdravljene naglušnosti (oskrba z SA, vsadki) bistveno večji kakor zagotavljanje  SA in PV ter ostale tehnologijo.  (O’Neil et al., 2016). Potrebno je spremeniti način razmišljanja  in pričeti s sistemskim delom na področju varovanja sluha.

Darja Pajk (povzeto po prispevku na  www.earfoundation.org.uk)

NAZAJ

Podobni prispevki