V ustavni komisiji naklonjeni vpisu slovenskega znakovnega jezika v ustavo

Člani ustavne komisije Državnega zbora, ki so 26. junija obravnavali vladni predlog za začetek postopka za dopolnitev ustave, tako da bi vanjo zapisali pravico do uporabe slovenskega znakovnega jezika, so izrazili naklonjenost predlogu. Ustavna komisija do 12. julija med poslanskimi ekipami zbira predloge za člane strokovne skupine, ki bo oblikovala predlog, ali naj se postopek za vpis znakovnega jezika v ustavo prične. Do istega roka pričakujejo vladno oceno posledic, kaj bi jih takšne spremembe prinesle s seboj.

Prav tako naj se Vlada opredeli do predloga poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti, naj se ustrezno dopolni in v ustavo smiselno umesti tudi madžarski in italijanski znakovni jezik. Predlog sta pripravila glede na to, da ustava obema manjšinama na narodnostno mešanih območjih zagotavlja uporabo njunih jezikov. Četudi je sekretar Društva gluhih in naglušnih Pomurja Branko Gornjec dejal, da na tamkajšnjem območju živi le 12 gluhih, niti v krovni zvezi pa niso našli nikogar, ki bi na naših tleh uporabljal italijanski ali madžarski znakovni jezik.

Vlada je predlog za začetek postopka za dopolnitev drugega poglavja ustave z osnutkom ustavnega zakona o dopolnitvi tega poglavja pripravila na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, je povedala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer. Z njim želi, da se na ustavni ravni uporabnikom slovenskega znakovnega jezika, torej gluhim, naglušnim, gluhoslepim in osebam s polževim vsadkom, zagotovi ustavnopravne podlage za ustrezne ukrepe. Vsi namreč za sporazumevanje uporabljajo slovenski znakovni jezik, ki ga je treba stalno razvijati in standardizirati, saj ne dosega komunikacijskih zahtev sodobne, na znanju temelječe družbe, je prepričana ministrica za delo Ksenija Klampfer. Prav tako se uvršča med jezike manjšin, a še ne uživa ustavnega varstva, kar skuša kot predlagateljica spremeniti. S tem jim bo po mnenju vlade dejansko omogočeno polno uveljavljanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih določa tudi Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov.

Predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič je opozoril, da se gluhi otroci v šoli še vedno ne morejo učiti svojega jezika, torej slovenskega znakovnega jezika. Pomembno je, da ga dobijo in da se to sistemsko uredi v zavodih za otroke z okvaro sluha in rednih šolah. Hkrati je izpostavil, da ima le odstotek gluhih visokošolsko izobrazbo. Gluhi so zaradi neizobraženosti zelo slabo zaposljivi ali celo nezaposljivi, je dejal.

Gluhi imajo med vsemi invalidi najslabši socialni položaj, ga je dopolnil sekretar Zveze Matjaž Juhart. Zato Zveza želi, da se gluhi otroci lahko v šoli učijo slovenskega znakovnega jezika, kot se večina drugih otrok uči slovenščine. Ob vsem tem je treba poskrbeti še za sistemsko financiranje razvoja znakovnega jezika. Do zdaj je namreč Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije razvijala ta jezik s sredstvi iz razpisov. Zapisali in dokumentirali so 16.000 kretenj. Zato je nujno, da država prevzame financiranje razvoja tega jezika in izvaja ustrezno jezikovno politiko je še dodal Matjaž Juhart, ki vodi strokovno službo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.

Predsednik DZ Dejan Židan je v razpravi dejal, da poslanska skupina SD podpira predlog za začetek postopka za dopolnitev ustave. Po njegovih besedah je pomembno pomagati posameznikom, da bodo lažje del skupnosti.

Tudi v SAB po besedah Andreja Rajha podpirajo predlog. Tako se bo začel slovenski znakovni jezik sistematično razvijati, revščina med gluhimi pa se bo izkoreninila, je menil.

Po besedah Željka Ciglerja iz Levice si v poslanski skupini ne želijo, da bo zapis v ustavi le črka na papirju. Pač pa se mora položaj gluhih izboljšati tudi v praksi, je pozval.

Tudi Jani Möderndorfer iz SMC je poudaril, da je treba dati gluhim pravico do njihovega jezika in hkrati mesto v družbi, ki jim pripada.

V Sloveniji je približno 1000 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, približno 450 oseb ima polžev vsadek, približno 100 je gluhoslepih oseb, 75.000 oseb pa ima slušni aparat. Medtem ko je vseh oseb z okvaro sluha okrog 10 odstotkov v populaciji.