Z oddajo Prisluhnimo tišini so prehiteli celo BBC

Z oddajo Prisluhnimo tišini so prehiteli celo BBC

Prof. dr. Miha Žargi, nekdanji predstojnik Klinike za otorinolaringologijo: »Okvara sluha ljudi najbolj prizadene v družbenem, komunikacijskem in intelektualnem smislu

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima danes skoraj vsak deseti prebivalec okvaro sluha, pri čemer se število ljudi s to okvaro vsako leto še povečuje. V Sloveniji živi okoli 1500 gluhih in 70.000 naglušnih oseb. Nekdanji predsednik Svetovne zveze gluhih Dragoljub Vukotić je kot enega največjih problemov gluhote omenil slabo informiranost. Prof. dr. Miha Žargi, nekdanji predstojnik Klinike za otorinolaringologijo, pa je opozarjal, da okvara sluha ljudi najbolj prizadene v družbenem, komunikacijskem in intelektualnem smislu.

V zadnjih desetletjih oziroma letih imajo tudi v Sloveniji gluhi in naglušni vse boljše možnosti za vključevanje v družbo. Aleksandra Rijavec Škerl, strokovna delavka, vodja programov v Zvezi gluhih in naglušnih Slovenije, je kot eno najpomembnejših pridobitev poudarila slovar slovenskega znakovnega jezika, ki sta ga sofinancirala ministrstvo za kulturo in Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. V Sloveniji je pravica do slovenskega znakovnega jezika že od leta 2002 priznana s posebnim zakonom, po katerem so osebe z okvaro sluha upravičene do tolmača. V Sloveniji je trenutno 47 tolmačev znakovnega jezika. Za gluhe je slovenski znakovni jezik materni jezik, torej prvi jezik, ki se ga sploh naučijo. Začetki slovenskega znakovnega jezika segajo v leto 1979, ko so se v zvezi s tem začeli ukvarjati bolj sistematično.

Kaj je znakovni jezik

To je prikazovanje besed. Za kar imamo mi besede, imajo gluhi kretnje. Ker je prostor za kretnje omejen, približno do višine prsnega koša, je treba poleg rok uporabljati mimiko obraza, oči in ustnic ter gibanje telesa, saj imamo le dve roki, besed pa je ogromno. Po drugi strani ima znakovni jezik svojo strukturo, kompleksnost, navsezadnje je živ jezik, se spreminja in temu primeren je tudi slovar. Znakovni jezik je za gluhe jezik sporazumevanja. V njem se lahko izražajo, poleg tega pa jim le tak način sporazumevanja omogoča optimalni razvoj. Znakovni jezik nima enake slovnice kot govorni jezik na istem geografskem območju, saj je znakovni jezik neodvisen od govornega in se razvija znotraj skupnosti gluhih. Kretnje se izvajajo s premikanjem prstov in rok. Večinoma so dinamične, samo nekaj je mirujočih. Kretnje se dopolnjujejo tudi z mimiko obraza, ki poudari namen kretnje.

»Slovar slovenskega znakovnega jezika so začeli razvijati leta 2006, pri čemer sodelujejo gluhe osebe iz različnih delov Slovenije. V skupini sodeluje tudi Ljubica Podgoršek, znana tolmačka za znakovni jezik. Leta 2009, ko sem sama prevzela celoten program, je bilo v slovarju razvitih 2000 kretenj, do danes jih imamo že 11.000, kar pa je še vedno zelo malo glede na to, koliko besed ima slovenski jezik. Poleg tega obstaja spletni slovar, ki se stalno dopolnjuje. S knjižicami, ki jih izdajamo v slovenskem znakovnem jeziku, želimo gluhim osebam približati literaturo. Učenje znakovnega jezika, ki ne koristi samo gluhim, temveč tudi slišečim, je danes dostopno vsem. Zanimanje za naše tečaje je precejšnje. Lani je bilo vanje vključenih 130 tečajnikov na vseh štirih stopnjah. Med drugim nam je uspelo s slovenskim znakovnim jezikom priti v katalog izbirnih vsebin za srednješolce in imamo vsako leto začetno skupino, iz katere se jih običajno več kot pol odloči še za nadaljevanje. Da se naučiš osnov, potrebuješ vsaj tri stopnje in še sam moraš delati, predvsem pa je treba oditi v društva in se družiti ter komunicirati z gluhimi. Nekako tako, kot sicer velja za učenje tujega jezika. Ko se človek uči znakovnega jezika in denimo spremlja televizijski dnevnik brez glasu in brez tolmača, ugotovi, da polovica voditeljev oziroma napovedovalcev odpira usta tako, da sploh ni mogoče nič razbrati. Tisti, ki slišimo, na primer niti ne pomislimo, da gluhi ne more razumeti na primer brkatega moškega, saj mu brki zakrijejo ustnice. Šele ko se postaviš v kožo gluhih, ugotoviš, kaj vse je pomembno za to, da razumejo, kaj jim želiš povedati. Na srečo gre razvoj naprej. Ko bo razvita pretvorba oziroma sinteza govora, bo to za gluhe velika pomoč pri sporazumevanju. Američani in Angleži so to že razvili, naš jezik pa je toliko specifičen, da je tovrstno prilagajanje res velik zalogaj,« je povedala Aleksandra Rijavec Škerl.

Deset let Spletne TV

Vsi, ki informacije vsak dan spremljamo prek številnih medijev, kot so radio, televizija, tiskani mediji in splet, si težko predstavljamo, za kaj vse so v tem pogledu prikrajšani gluhi in naglušni. V Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije so januarja 2007 prav zato ustanovili Spletno TV, katere cilji so zagotavljanje informacij s podnapisi in z znakovnim jezikom, ustvarjanje vsebin s področja življenja in dela gluhih, naglušnih in gluhoslepih, ki jih druge televizije ne vključujejo v svoje programe, ter usposabljanje lastnih kadrov. Programske vsebine Spletne TV so dostopne prek sodobnih komunikacijskih kanalov, na www.gluhi.si, Youtube/Spletna TV in Facebook/Spletna TV.

Druga najstarejša oddaja TV Slovenija

Z lastnim sistemom informiranja je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v poznih sedemdesetih letih začela orati ledino. Leta 1979 je izšel prvi časopis Iz sveta tišine. Že 37 let v koprodukciji TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije pripravljajo oddajo Prisluhnimo tišini, ki velja za drugo najstarejšo oddajo na naši nacionalni televiziji. S produkcijo te oddaje so bili pionirji tudi na mednarodni ravni, saj je slovita britanska televizijska hiša BBC produkcijo podobne oddaje z naslovom See Hear, začela šele leto dni za slovensko.

Glavne zasluge za pravo revolucijo pri obveščanju slušno prizadetih pri nas gredo mag. Aljoši Redžepoviču, nekdanjemu sekretarju zveze gluhih in naglušnih, ki se je leta 1988 o dosežkih na področju informiranja gluhih poučil na Tehničnem inštitutu za gluhe v Rochestru v Združenih državah Amerike. Mag. Tina Grošelj, urednica Spletne TV in urednica oddaje Prisluhnimo tišini na TV Slovenija, se spominja, da na začetku Spletne TV ni bilo novinarjev specialistov s področja okvar sluha, zato je bilo potrebnega veliko usposabljanja, čemur veliko pozornosti namenjajo še danes. »Objavljamo preverjene, verodostojne informacije, brez senzacionalizma in populizma. Do danes smo na Spletni TV objavili že približno 5000 različnih vsebin in dosegli milijonsko gledanost. Samo lani si je naše prispevke ogledalo skoraj 264.000 ljudi. Specializirani smo za raziskovalno novinarstvo s področja okvar sluha. Odkrivamo napake, diskriminacijo, spremljamo spreminjanje in izvajanje zakonodaje, soočamo mnenja ter iščemo rešitve za boljše življenje gluhih in naglušnih. Spletna TV ponuja informativne, izobraževalne, dokumentarne, kulturne, zabavne in športne vsebine lastne produkcije. Vse bolj gledane so naše avtorske oddaje: Športaj z mano, Kulinarični kotiček, Ali ste vedeli, Naredi si sam, Popolna preobrazba, P(O)stanimo zdravi, Obraz meseca in P(O)sebne zgodbe. Visoko gledanost dosegajo priredbe pravljic v znakovni jezik, prenosi športnih dogodkov gluhih – državna prvenstva, evropska, svetovna, olimpijske igre gluhih. Bogat arhiv Spletne TV obsega velik del dragocene zgodovine dogodkov in oseb z okvaro sluha, s čimer se ne more pohvaliti nobena druga televizija. Naše vsebine redno objavlja tudi 12 lokalnih televizij,« pripoveduje Grošljeva, ki je ponosna tudi na nekatere druge dosežke. »Od leta 2008 si prizadevamo za čim večjo dostopnost programskih vsebin TV Slovenija, Spletna TV je bila leta 2010 začetnik zagotavljanja dostopnih spletišč osebam z okvaro sluha, k čemur je šele pet let pozneje pozvala tudi evropska komisija. Avstrijska fundacija za financiranje socialnih projektov je leta 2012 Spletno TV izpostavila kot najboljši medij za osebe z okvaro sluha v EU. Prvič smo v živo prenašali nastope slovenskih športnikov na olimpijskih igrah gluhih v Bolgariji. Spomladi 2016 smo ekskluzivno pokrivali ligo prvakov gluhih v dvoranskem nogometu v Španiji. Lani jeseni smo predvajali prvo samostojno serijo z naslovom Preobrazba življenjskega stila, ki je gledalce v petnajstih delih nagovarjala k bolj zdravemu življenjskemu slogu.«

Tanja Keršmanc, Nedeljski

Preberi članek v Nedeljskem! Klikni na povezavo.

Podobni prispevki