Center za razvoj slovenskega znakovnega jezika

 

Današnjo oddajo v celoti posvečamo Centru za razvoj slovenskega znakovnega jezika. Tako je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije poimenovala svojo raziskovalno skupino, ki so jo novembra 2015 vpisali na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS. Raziskovalci si bodo najbolj prizadevali, da se slovenski znakovni jezik prepozna kot samostojen jezik, ki naj zavzema enakovredno mesto med drugimi jeziki in se na enak način tudi razvija.

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije že več kot 20 let deluje na področju razvoja slovenskega znakovnega jezika. Od leta 2005 ji pri tem finančno pomaga tudi Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Država je slovenski znakovni jezik sicer uradno priznala leta 2002, a pri tem ni poskrbela za zakonsko ureditev, ki bi omogočala financiranje razvoja tega jezika. Matjaž Juhart, vodja Centra za razvoj slovenskega znakovnega jezika, je prepričan, da je za uspešno nadaljevanje raziskovalnega in znanstvenega dela nujna prav sistemska ureditev financiranja tega področja.

Center za razvoj slovenskega znakovnega jezika ima posebno skupino za raziskovanje in standardizacijo tega jezika. Večina je gluhih oseb, sodelujejo pa tudi jezikoslovci in tolmači. Na novo razvite kretnje posnamejo in nato umestijo v spletni slovar slovenskega znakovnega jezika, ki je na voljo na spletni strani www.gluhi.si. Za promocijo znakovnega jezika pa skrbijo na mobilnih aplikacijah, z izdajanjem učbenikov in pravljic ter s tečaji.

Za svoj simbol so izbrali mednarodni znakovnojezični znak za rad te imam. Njihovi maskoti pa bosta morska deklica Mimi in zmajček, ki za sporazumevanje uporabljata znakovni jezik. Želja Centra za znakovni jezik je, da znakovni jezik čim bolj prodre v vse pore družbe in da postane najbolj priljubljen jezik za učenje pri nas.

Center za razvoj slovenskega znakovnega jezika bo tudi v prihodnje izdajal knjige v znakovnem jezikom. Pravkar je izšla peta knjiga Žiga špaget gre v širni svet. Vse kretnje v knjigi je izrisal akademski slikar Nikolaj Vogel.

Na spletni strani Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije so vam v rubriki Pravljice na voljo številne avtorske priredbe pravljic. Med njimi tudi Rdeča kapica, ki je imela samo v enem letu skoraj 12 tisoč ogledov, in legendarni pravljici Sneguljčica ter Janko in Metka. Ilustracije za vse tri je ustvarila Sabina Hmelina.

Aplikacija Slovar slovenskega znakovnega jezika vsebuje več kot 6600 kretenj, besedne zveze in iskalnik besed. Brskate lahko tudi po različnih tematskih sklopih, videoposnetke kretenj dodajate med priljubljene in si jih pozneje znova ogledate. Svoje znanje kretenj lahko preizkusite tudi v kvizu. Uporabniki pametnih naprav z operacijskima sistemoma Android in iOS si aplikacijo lahko naložijo brezplačno. Vaš ponudnik mobilne telefonije vam lahko zaračuna le stroške prenosa. Spletna aplikacija Slovar SZJ za svoje delovanje prav tako potrebuje dostop do interneta.

Znakolov je poučna igra, ki je namenjena druženju, obenem pa spodbuja učenje znakovnega jezika. Primerna je za vse starosti in je dober spodbujevalec interakcije med igralci.

»Nekoč je bil kraljevič, ki se je hotel poročiti s kraljično, toda morala bi biti res prava kraljična. Potoval je po vsem svetu, da bi našel pravo kraljično, a povsod je bilo kaj narobe.« To je izsek iz interaktivne knjige Kraljična na zrnu graha avtorja Hansa Christiana Andersena. Gre za najnovejšo pridobitev Centra za razvoj slovenskega znakovnega jezika, ki si jo že lahko prenesete na svoje pametne naprave. Izdelali sta jo študentki Pedagoške fakultete v Ljubljani, Sabina Zaleznik in Eva Bolčina.

Država je leta 2015 znakovni jezik umestila med sredstva za komunikacijo govorcev s posebnimi potrebami. Toda raziskovalci tega področja menijo, da je znakovni jezik svoj jezik s svojimi jezikovnimi značilnostmi, ki nikakor ne spada v okvir ljudi s posebnimi potrebami. To je jezik, ki se razvija tako, kot so se razvili vsi drugi jeziki.

Zgodovina znakovnih jezikov v Evropi in drugod po svetu je močno zaznamovana z diskriminacijo. Leta 1880 so na Milanski konferenci, sestavljeni iz izključno slišečih kongresnikov, razpravljali o različnih možnostih izobraževanja gluhih. Na podlagi napačnega in še danes močno razširjenega mnenja, da usvajanje znakovnega jezika zavira učenje govornih jezikov, so v šolskem sistemu priporočali uporabo oralne metode. Sledila je popolna prepoved v vseh izobraževalnih ustanovah, uradnih in javnih prostorih. Šele v drugi polovici 20. stoletja so se pojavile znanstvene raziskave, ki so dokazale, da zgodnje usvajanje znakovnega jezika omogoča učinkovitejše učenje in prepoznavo maternega jezika. Na tej podlagi pa se lahko gluhi pozneje laže učijo tudi znakovnih kretenj ali govorjenih jezikov drugih nacionalnosti. O tem, kako so gluhi doživljali čas prepovedi rabe znakovnega jezika sredi 20. stoletja, smo se pogovarjali z Marijo Möderndorfer, ki je ena najbolj prepoznavnih in aktivnih bork za pravice gluhih in za uveljavitev znakovnega jezika na Slovenskem.

Znanost na področju razvoja znakovnega jezika se prav nič ne razlikuje od katerekoli druge znanosti . Prav tako temelji na podlagi napak in uspehov. V nasprotju z drugimi znanstvenimi področji je sodobni kretani govor razmeroma mlad način sporazumevanja v sodobni družbi in je precej mlada veda o sodobnem jezikovnem sporočanju. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da smo se ljudje najprej sporazumevali s kretnjami, preden smo začeli komunicirati tudi glasovno. Sporazumevanje s kretnjami je torej precej starejše od govorjenega sporazumevanja. To je naša dediščina. To je spomenik sodobnega govora. Kot tak si zasluži vso pozornost razvoja v sedanjosti.

Podobni prispevki