Prisluhnimo tišini, Preventiva

Naš sluh je že od rojstva izpostavljen različnim okužbam, boleznim in fizičnim poškodbam. Morda še najbolj neviden sovražnik našega sluha pa je hrup. Izpostavljeni smo mu v mestih, na zabavah, doma in na delu. Ali ste vedeli, da glasbeniki igrajo v okolju, kjer zvok lahko doseže moč zvoka letalskega motorja? Kakšne so posledice in kako se zaščitijo pred takšnim hrupom? Škodljivih učinkov hrupa se zavedajo tudi proizvajalci pametnih naprav. Prav tako pa so čedalje očitnejše posledice zvočnega onesnaževanja v mestih. Tudi tokrat smo v oddaji Prisluhnimo tišini dobili nekaj zanimivih odgovorov.

Preglasno okolje je gotovo eden od dejavnikov, ki nedvomno vplivajo na kakovost našega sluha. Moč glasnosti merimo v decibelih. Ljudje se med seboj navadno pogovarjamo z glasnostjo okoli 60 decibelov. Osemurna izpostavljenost hrupu nad 85 decibelov, kot je na primer jakost buldožerjevega motorja v prostem teku, že lahko povzroči trajno okvaro sluha. Zvok strelnega orožja, eksplozije ali česa podobnega pa ima jakost od 140 do 190 decibelov in lahko v trenutku trajno poškoduje naš sluh.

Poklicni glasbeniki delajo v okolju, kjer moč zvoka pogosto presega mejo 85 decibelov. Na trenutke je zvok orkestra glasbenikov primerljiv celo z glasnostjo letalskega motorja. Simfonični orkester RTV Slovenija ima vrhunske glasbenike, ki uživajo v svojem delu. Pogoste vaje in nastopi pa kljub ljubezni do glasbe terjajo svoj davek na račun sluha.

Ljubitelji sodobne popularne glasbe občutek evforije pogosto doživijo šele ob poslušanju pri največji jakosti zvoka. Zato številni nastopi pustijo posledice tudi pri glasbenikih, ki seveda ne želijo razočarati svojih privržencev. Dare Kaurič, nekdanji panker, danes pa član zasedbe Kingston, ima za seboj že kar nekaj takšnih nastopov. Z glasbo se poklicno ukvarja že več kot 20 let. Pred približno osmimi leti pa je opazil, da se mu sluh poslabšuje.

Tudi Matjaž Alič, član skupine Zablujena generacija, se kljub okvari sluha z glasbo ukvarja že več kot 20 let. Zaradi ponavljajočih se vnetij sluhovoda in pretresa možganov na levo uho skoraj nič ne sliši. A kot pravi, ga to pri delu ne ovira preveč.

Bojan Novak je glasbeni producent. Številnim generacijam mladih je bolj znan pod vzdevkom DJ Psiho. Z vrtenjem elektronske glasbe v klubih in na zabavah se je začel ukvarjati že kot najstnik. Sam pravi, da je večletno poslušanje glasne glasbe sicer pustilo nekaj posledic, a te niso tako hude, kot bi lahko bile.

Čepki so sicer precej učinkovita zaščita pred hrupom v okolju. Cena zanje se giblje že od nekaj evrov do nekaj čez sto evrov za čepke, ki so prilagojeni specifičnim potrebam. Še zlasti pri mladih pa večer ali dva, ki ju preživijo v glasnem okolju kakega kluba ali diskoteke, pogosto nista dovolj. Poslušanje glasbe pri največji jakosti nadaljujejo po slušalkah raznih glasbenih predvajalnikov, ki so vgrajeni že v vsako pametno napravo. Večina ne upošteva opozoril nekaterih proizvajalcev teh naprav, da lahko poslušanje glasbe pri preveliki jakosti povzroči trajno okvaro sluha.

Hrup je neizogiben del našega vsakdana. Tako smo ga vajeni, da se njegovega vpliva na nas pogosto pravzaprav niti ne zavedamo in vzrok za slabo počutje raje pripišemo kakšnemu drugemu dejavniku. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetovni ravni ugotovljenih približno 10 tisoč prezgodnjih smrti na leto kot posledica bolezni, povezanih s hrupom na delovnem mestu ali v bivanjskem okolju. Pomembno je, da se negativnih vplivov hrupa zavedamo in poskušamo narediti čim več za to, da se pred njim zaščitimo. Predvsem pa poskrbimo, da hrupa ne povzročamo sami. Ne pozabimo, da lahko za nekoga prijeten zvok za koga drugega pomeni škodljiv hrup.

Podobni prispevki