Žabji Kralj

Nekoč je živel kralj, ki je imel tri hčere. Vse so bile zelo lepe, a najmlajša je bila najlepša.

V bližini gradu je bil ribnik. Ker je bilo zunaj zelo vroče, se je najmlajša princeska odločila, da gre na sprehod do ribnika, kjer se bo malo osvežila. V rokah je imela zlato kroglo in se z njo igrala. Prišla je do ribnika, tam pa ji je zlata krogla, po nesreči, padla v ribnik. Zlata kroga je potonila na dno ribnika in princeska ni mogla do nje. Jokala je. Naenkrat je zaslišala glas »Princeska, zakaj jočeš? Kaj se je zgodilo?« Princeska je gledala od kod prihaja ta glas, potem pa zagledala grdo krastačo, ki je sedela na robu vodnjaka. »A, ti me sprašuješ?«, je rekla princeska. »Jokam, ker mi je zlata krogla padla v ribnik«. . »Ah, ne jokaj,« je rekla žaba. »Jaz ti lahko pomagam in ti prinesla nazaj tvojo zlato kroglo. Kaj pa mi daš v zameno?« » Vse kar boš želela.« je rekla princeska.« Jaz si želim tvojega poljuba!« je odvrnila krastača. »Želim si jesti iz zlatega krožnika skupaj s teboj za tvojo mizo. Želim si piti skupaj s teboj iz tvojega kozarca in spati skupaj s teboj v tvoji mehko posteljici. Če mi lahko vse to obljubiš, ti bom pomagal.« Princeska je krastači vse obljubila in žaba ji je res prinesla zlato kroglo iz dna vodnjaka. Princeska je bila presrečna. Vzela je kroglo, se obrnila in stekla nazaj proti gradu. Na obljubo je takoj pozabila.

Nekega dne je sedela skupaj z očetom, kraljem in ostalimi člani kraljeve družine za bogato obloženo mizo. Naenkrat se je zaslišal čuden zvok. »Pljac, pljac«… Zaslišalo se je trkanje po vratih in nekdo je rekel: »Princeska, odpri mi!« Princeska je šla pogledat k vratom, kdo jo kliče in pred vrati je zagledala grdo žabo. Prestrašila se je in hitro zaprla vrata. Oče jo je vprašal kdo je pred vrati in zakaj se je tako prestrašila in princeska mu je povedala kaj se je zgodilo ob ribniku. Kralj je rekel »Kar si obljubila, to moraš narediti!« »Pojdi in odpri vrata!« Princeska je žabi odprla vrata in žaba ji je rekla »Dvigni me in me odnesi k mizi, da bova lahko skupaj jedla!«. Rekla je« Žejna sem, daj mi piti iz tvojega kozarca!« In ko se je napila, je še rekla: »Utrujena sem, odnesi me v tvojo posteljo.«. Princeska tega ni hotela storiti. Bila je jezna. Kralj pa se je še bolj razjezil in ukazal hčerki, da mora izpolniti svojo obljubo! Princeska je jokala in s težkim srcem odnesla žabo v svojo spalnico. Vrgla jo je v svojo posteljo in rekla »Tako! Zaspi sedaj grda žaba!«. Žaba pa ji je odvrnila »Želim spati skupaj s tabo. Ali pa bom vse povedala tvojemu očetu!«. Princeska se je jezna ulegla poleg žabe, žaba pa je začela skakati. Princeska je zagrabila žabo in jo vrgla ob steno. Žaba je padla po tleh in se v trenutku spremenila v lepega princa. Princeska ga je presenečeno vprašala: »Kdo si?« Princ je odgovoril: »Princ sem. Čarovnica me je začarala in da bi premagal urok, sem moral s teboj jesti za tvojo mizo, piti s teboj iz tvojega kozarca in spati s teboj v isti postelji. Tudi tvojemu očetu sem zelo hvaležen, saj brez njega ne bi premagal tega uroka.

Kralj ga je takoj sprejel v svojo družino in kmalu sta se njegova lepa hči in lepi princ poročila in odpotovala v prinčevo kraljestvo, kjer srečna živita še danes.