Pomen sluha

Ljudje slišimo veliko prej kot vidimo. Uho je prvo čutilo, ki se razvije. že v četrtem mesecu nosečnosti lahko otrok v maternici zazna akustične signale. Dokončno pa se razvije v zadnjem trimesečju nosečnosti – še nerojeni otroci torej slišijo kar nekaj mesecev prej, preden odprejo svoje oči in zagledajo luč sveta. Sluh je tako prvo človekovo čutilo, ki nam že v maternici omogoča, da slišimo bitje srca in pomirjujoč materin glas. Je eden najpomembnejših povezav z drugimi ljudmi iz naše okolice, kar traja vse življenje. Predstavljajte si, da vam nekdo napiše ljubezensko pismo. Preberete ga in ste najverjetneje pri tem zelo ganjeni. Sedaj si predstavljajte, da vam avtor pisma besedilo pove in lahko vse zapisane besede slišite. Razlika je seveda več kot očitna. Slišane besede gredo pri večini ljudi veliko prej do srca kot prebrane. Slišati in dobro slišati je pomembno za naše duševno zdravje in čustveno ravnovesje, kar je v življenju zelo pomembno.

 NAZAJ

v nosečnosti

 

Sluh ima čisto konkretne funkcije. Največ dražljajev iz zunanjega sveta doseže človeka preko ušes, torej organa za sluh. Uho sprejema zvočne signale iz okolja – zvoke, hrup, besede – jih stalno obdeluje in posreduje možganom. To pomeni, da pride 90 odstotkov zvočnih dražljajev in informacij v možgane preko slušne poti.

Girl listening with her hand on an ear

Če je ta pot z zunanjim svetom prekinjena ali slabo prehodna, manjka možganom velik del dražljajev, potrebnih za dobro razumevanje in ločevanje črk in besed. To velja tako za novorojenčke kot ljudi v visoki starosti. Ušesa nas povezujejo s svetom in to povezavo spodbuja, trenira in zahteva naš centralni živčni sistem. Dosti tega, kar slišimo, ima dejansko smisel: ali so samo besede, ki nas o nečem informirajo, ki se jih naučimo in uporabljamo, ali glasba, ki nas zamoti ali potegne vase, ali je ptičje petje, ki nas sprošča, ali hupa mimo vozečega avtobusa, ki nas opozori na nevarnost – akustični signali imajo velik učinek, zato je pomembno, da ohranimo našo zmožnost zaznavanja in slišanja čim dlje.

 

3181983_68fcd4b0Uho je zelo kompleksen organ. Po anatomski zgradbi in dejavnosti ga delimo na tri različna področja: zunanje uho, srednje uho in notranje uho. V teh treh področjih se zvok sprejme, pretvori in pošlje naprej do možganov. Šum, zvok, zven, ton in pok so različne vrste zvoka, ki skozi uho preidejo v možgane. Zunanje uho lovi zvok, ga usmeri in vodi do bobnične votline. Srednje uho okrepi valovanje zvoka in ga vodi naprej do notranjega ušesa. Tam se zvočna nihanja pretvorijo v električne impulze, ti pa nato s pomočjo slušnega živca potujejo naprej v možgane. Slišimo torej nazadnje v možganih in z možgani. Uho je lovilec, sprejemnik in prenosnik akustičnih signalov.

 

NAZAJ

Ljudje in vse živali, ki imajo razvit sluh, imajo dve ušesi. Ne zato, ker bi imeli eno uho v rezervi za nujne primere, ampak ker dve ušesi omogočata tako imenovano prostorsko poslušanje. Če slišimo oziroma dobro slišimo samo na eno uho, je razumevanje govora okrnjeno, posebej če je v ozadju med komuniciranjem prisoten hrup. Razumevanje je v tem primeru nenatančno in oteženo, saj obstaja le en izvor zvočnih dražljajev. Človek sicer sliši, ne more pa razpoznati, iz katere smeri zvok prihaja – to predstavlja velik faktor stresa, saj je prizadeta orientacija.

 

Pomembno ni samo, da slišimo, ampak tudi da razumemo in da slišimo, od kod zvok prihaja.

Vir: Neuroth